Celoten govor JD Vancea: »Največji grožnji vam nista Rusija in Kitajska, vaša največja grožnja prihaja od znotraj!«

Govor, ki ga je imel podpredsednik ZDA JD Vance na münchenski varnostni konferenci že velja za »zgodovinskega«.

Odzivov v ta govor je bilo že veliko, a tudi v slovenskem medijskem prostoru ga mediji z leve in desne citirajo samo deloma.

Vsak iz govora pobira to, kar mu ustreza, druge dele pa izpušča.

Vanceov govor je seveda mogoče in tudi potrebno kritizirati, ker ni brez napačnih stališč – a ne tako, kot to praviloma počnejo politiki in mediji v Sloveniji.

Omenimo samo štiri njegove nedoslednosti – ko govori o cenzuri v Evropi, ima Vance prav, a pozablja, da so cenzuro uvajale ZDA in da jo oblasti izvajajo celo danes, ko gre za palestinsko vprašanje in izraelski genocid. Ko govori o evropski odgovornosti za problem migracij ima znova (deloma) prav, a pozablja, da so ZDA s svojimi vojnami bile tiste, ki so zelo odgovorne za uničenje držav, iz katerih prihajajo migranti.

In ko kritizira, kako je vsa EU sprejela za nujno in normalno razveljavitev volitev v Romuniji ima znova prav, a pozablja, da so v Bukarešti to naredili po pritiskih in zahtevah iz Washingtona in ne le Bruslja. In pri tem je pozabil povedati, da so tisti, ki so razveljavili volitve torej oblastna stranka, financirali reklame, zaradi katerih so bile volitve na koncu razveljavljene – in ne Rusi.

In ko govori o koronavirusu, je podpredsenik ZDA pozabil povedati, da so ameriška podjetja in vladne ustanove financirale izdelovanje virusa, ki je nato sprožil pandemijo po svetu, pri čemer so za izpust virusa priročno obtožili Kitajsko, prvo žrtev pandemije – čeprav dokazov za to, da so kitajske oblasti odgovorne - ni.

Ne glede na to pa je podpredsednik ZDA politikom iz Evrope povedal vrsto resnic, ki jih je nujno potrebno slišati in prebrati. Potem bo jasno, da so tudi kritike na ta govor, ki prihajajo iz Evrope večinoma neutemeljene.

Je Vance s svojim govorom res »napadel osnovne evropske vrednote«, kot je prepričana slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon?

Od kdaj pa si cenzura in vmešavanje v volitve na podlagi lažnih obtožb »evropske vrednote«? Preberite si torej (in oglejte) v celoti, kar je povedal Vance.

Tole je celoten prepis govora, ki ga je imel JD Vance na münchenski varnostni konferenci, povzemamo pa ga po Spectatorju.

jdvance.jpg

»Ena od stvari, o katerih sem želel danes govoriti, so seveda naše skupne vrednote. Veste, lepo se je vrniti v Nemčijo. Kot ste že slišali, sem bil tu lani kot senator Združenih držav Amerike. Videl sem zunanjega ministra Davida Lammyja in se šalil, da sva imela lani oba drugačno službo kot zdaj. Toda zdaj je čas, da vse naše države, vsi, ki smo imeli srečo, da so nam naši narodi dali politično moč, to pametno uporabimo za izboljšanje njihovega življenja.

Rad bi povedal, da sem imel srečo, da sem v zadnjih 24 urah preživel nekaj časa zunaj zidov te konference, in bil sem navdušen nad gostoljubnostjo ljudi, tudi ko so se seveda otresli včerajšnjega grozljivega napada. Prvič sem bil v Münchnu z ženo, ki je danes tukaj z mano, na osebnem potovanju. Vedno sem imel rad mesto München in vedno sem imel rad njegove prebivalce.

Želim samo povedati, da smo zelo ganjeni ter da so naše misli in molitve z Münchnom in vsemi, ki jih je prizadelo zlo, povzročeno tej čudoviti skupnosti. Mislimo na vas, molimo za vas in vsekakor bomo v prihodnjih dneh in tednih navijali za vas.

Na tej konferenci smo se seveda zbrali, da bi razpravljali o varnosti. Običajno imamo v mislih grožnje naši zunanji varnosti. Danes je tukaj zbranih veliko, veliko velikih vojaških voditeljev.

Toda čeprav je Trumpova administracija zelo zaskrbljena zaradi evropske varnosti in verjame, da lahko dosežemo razumno rešitev med Rusijo in Ukrajino - in verjamemo tudi, da je v prihodnjih letih pomembno, da Evropa močno okrepi zagotavljanje lastne obrambe - grožnja, ki me najbolj skrbi v odnosu do Evrope, ni Rusija, ni Kitajska, ni noben drug zunanji akter. Skrbi me grožnja od znotraj. Evropa se umika od nekaterih svojih najosnovnejših vrednot: vrednot, ki si jih deli z Združenimi državami Amerike.

Presenetilo me je, da je nekdanji evropski komisar pred kratkim nastopil na televiziji in bil navdušen, da je romunska vlada pravkar razveljavila celotne volitve. Opozoril je, da se lahko enako zgodi tudi v Nemčiji, če ne bo šlo po načrtih.

Te brezobzirne izjave so za ameriška ušesa šokantne. Dolga leta so nam govorili, da je vse, kar financiramo in podpiramo, v imenu naših skupnih demokratičnih vrednot.

Vse, od naše ukrajinske politike do digitalne cenzure je označeno kot obramba demokracije. Toda ko vidimo, da evropska sodišča razveljavljajo volitve, visoki uradniki pa grozijo z razveljavitvijo drugih, bi se morali vprašati, ali se držimo primerno visokih meril. To pravim zato, ker sem v osnovi prepričan, da smo v isti ekipi.

Narediti moramo več kot le govoriti o demokratičnih vrednotah. Moramo jih živeti. Mnogi med vami v tej dvorani se še spomnite, da je hladna vojna na tej celini postavila zagovornike demokracije proti mnogo bolj tiranskim silam. In pomislite, katera stran v tem boju je cenzurirala disidente, zapirala cerkve, razveljavljala volitve. Ali so bili dobri? Zagotovo ne.

In hvala bogu, da so izgubili hladno vojno. Izgubili so jo, ker niso cenili in spoštovali vseh izjemnih blagoslovov svobode, svobode presenečati, delati napake, izumljati, graditi. Izkazalo se je, da ne morete predpisati inovacij ali ustvarjalnosti, prav tako kot ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali v kaj naj verjamejo. Menimo, da so te stvari vsekakor povezane. In na žalost, ko danes gledam Evropo, včasih ni tako jasno, kaj se je zgodilo z nekaterimi zmagovalci hladne vojne.

Če se bojite svojih volivcev, vam Amerika ne more pomagati.

Če pogledam v Bruselj, kjer so komisarji Komisije EU opozorili državljane, da nameravajo v času državljanskih nemirov izklopiti družbene medije: takoj, ko bodo opazili "sovražno vsebino". Ali pa v to državo, kjer je policija v okviru "boja proti mizoginiji" na internetu izvedla racije proti državljanom, osumljenim objavljanja antifeminističnih komentarjev na spletu.

Pogledam na Švedsko, kjer je vlada pred dvema tednoma obsodila krščanskega aktivista zaradi sodelovanja pri sežiganju Korana, ki se je končal z umorom njegovega prijatelja. In kot je srhljivo opozoril sodnik v njegovem primeru, švedski zakoni, ki naj bi ščitili svobodo izražanja, v resnici ne zagotavljajo - citiram - "prostega prehoda", da bi storili ali rekli kar koli, ne da bi tvegali, da užalijo skupino, ki ima to prepričanje.

In morda najbolj zaskrbljujoče je, da se oziram na naše zelo drage prijatelje, Združeno kraljestvo, kjer so zaradi nazadovanja pravic vesti na udaru osnovne svoboščine zlasti vernih Britancev.

Pred slabima dvema letoma je britanska vlada Adama Smitha Connerja, 51-letnega fizioterapevta in vojnega veterana, obtožila gnusnega zločina, ker je stal 50 metrov od klinike za splave in tri minute tiho molil, nikogar ni oviral, z nikomer ni komuniciral, samo tiho je molil sam.

Ko so ga britanski organi pregona opazili in zahtevali pojasnilo, za kaj moli, je Adam preprosto odgovoril, da za svojega nerojenega sina.

Z nekdanjim dekletom sta pred leti prekinila nosečnost. Zdaj se policisti niso dali prepričati. Adam je bil spoznan za krivega kršitve novega vladnega zakona o varovanih območjih, ki kriminalizira tiho molitev in druga dejanja, ki bi lahko vplivala na odločitev posameznika v oddaljenosti 200 metrov od ustanove za opravljanje splava. Obsojen je bil, da tožilstvu plača več tisoč funtov pravnih stroškov.

Želim si, da bi lahko rekel, da je šlo za naključje, enkraten, nor primer slabo napisanega zakona, ki je bil sprejet proti eni sami osebi. Vendar ne. Škotska vlada je oktobra letos, le pred nekaj meseci, začela državljanom, katerih hiše ležijo na tako imenovanih območjih varnega dostopa, razpošiljati pisma, v katerih jih je opozarjala, da lahko celo zasebna molitev na njihovem domu pomeni kršitev zakona. Seveda je vlada pozvala bralce, naj prijavijo vse sodržavljane, ki so osumljeni kaznivega dejanja zoper vero v Veliki Britaniji in po Evropi.

Bojim se, da se svoboda govora umika, in v interesu komedije, prijatelji, pa tudi v interesu resnice bom priznal, da včasih najglasnejši glasovi za cenzuro niso prihajali iz Evrope, temveč iz moje države, kjer je prejšnja administracija grozila podjetjem družbenih medijev in jih ustrahovala, naj cenzurirajo tako imenovane dezinformacije. Napačne informacije, kot je na primer ideja, da je koronavirus verjetno ušel iz laboratorija na Kitajskem. Naša vlada je spodbujala zasebna podjetja, da so utišala ljudi, ki so si drznili povedati nekaj, kar se je izkazalo za očitno resnico.

trumpvance.jpg

Zato sem danes prišel sem ne le z ugotovitvijo, ampak tudi s ponudbo. Tako kot se je zdelo, da si je Bidnova administracija obupno prizadevala utišati ljudi, ki so povedali svoje mnenje, bo Trumpova administracija storila ravno nasprotno, in upam, da bomo pri tem lahko sodelovali.

V Washingtonu je novi šerif v mestu. Pod vodstvom Donalda Trumpa se morda ne bomo strinjali z vašimi stališči, vendar se bomo borili za vašo pravico, da jih izrazite v javnosti.

Zdaj smo seveda na točki, ko so se razmere tako poslabšale, da je Romunija decembra letos naravnost razveljavila rezultate predsedniških volitev na podlagi šibkih sumov obveščevalne agencije in ogromnega pritiska svojih celinskih sosedov.

Če prav razumem, je bil argument, da so bile romunske volitve okužene z ruskimi dezinformacijami. Svoje evropske prijatelje pa bi prosil, da si to ogledajo z drugega zornega kota. Lahko verjamete, da je narobe, če Rusija kupuje oglase v družbenih medijih, da bi vplivala na vaše volitve. Mi vsekakor verjamemo. To lahko obsodite celo na svetovnem odru.

Toda če lahko vašo demokracijo uniči nekaj sto tisoč dolarjev digitalnega oglaševanja iz tuje države, potem tudi na začetku ni bila zelo močna.

Dobra novica je, da menim, da so vaše demokracije bistveno manj krhke, kot se mnogi očitno bojijo.

Verjeti v demokracijo pomeni razumeti, da ima vsak naš državljan modrost in glas.

In resnično verjamem, da bodo naši državljani, če jim dovolimo, da povedo svoje mnenje, postali še močnejši. To nas seveda pripelje nazaj v München, kjer so organizatorji te konference zakonodajalcem, ki predstavljajo populistične stranke na levi in desni, prepovedali udeležbo na teh pogovorih. Tudi v tem primeru se nam ni treba strinjati z vsem ali ničemer, kar ljudje govorijo. Toda kadar politični voditelji predstavljajo pomembno volilno telo, je naša dolžnost, da vsaj sodelujemo v dialogu z njimi.

Za mnoge od nas na drugi strani Atlantika je to vse bolj podobno starim uveljavljenim interesom, ki se skrivajo za grdimi sovjetskimi besedami, kot sta dezinformacija in zavajanje, in ki jim preprosto ni všeč, da bi nekdo z drugačnim stališčem lahko izrazil drugačno mnenje ali, bog ne daj, glasoval drugače ali, še huje, zmagal na volitvah.

To je varnostna konferenca in prepričan sem, da ste vsi prišli sem pripravljeni govoriti o tem, kako natančno nameravate v naslednjih nekaj letih povečati obrambne izdatke v skladu z nekim novim ciljem.

In to je odlično, saj je predsednik Trump povsem jasno povedal, da je prepričan, da morajo imeti naši evropski prijatelji večjo vlogo v prihodnosti te celine. Mislimo, da tega izraza »delitev bremena« ne slišite, vendar menimo, da je pomemben del skupnega zavezništva, da se Evropejci okrepijo, medtem ko se Amerika osredotoča na območja sveta, ki so v veliki nevarnosti.

Naj vas tudi vprašam, kako boste sploh začeli razmišljati o tovrstnih proračunskih vprašanjih, če ne bomo vedeli, kaj sploh zagovarjamo? V svojih pogovorih sem že veliko slišal in imel sem veliko, veliko odličnih pogovorov z mnogimi ljudmi, zbranimi tukaj v tej sobi.

Great speech by VP @JDVance!
pic.twitter.com/d4xLY6Tk3g

— Elon Musk (@elonmusk) February 14, 2025

Veliko sem slišal o tem, pred čim se morate braniti, in to je seveda pomembno. Vendar pa se mi je zdelo nekoliko manj jasno, in mislim, da tudi mnogim državljanom Evrope, kaj točno je tisto, zaradi česar se branite. Kakšna je pozitivna vizija, ki oživlja ta skupni varnostni sporazum, za katerega vsi verjamemo, da je tako pomemben?

Globoko sem prepričan, da ni varnosti, če se bojiš glasov, mnenj in vesti, ki vodijo tvoje lastno ljudstvo.

Evropa se sooča s številnimi izzivi. Toda krizo, s katero se ta celina trenutno sooča in s katero se po mojem mnenju soočamo vsi skupaj, smo si povzročili sami.

Če bežite v strahu pred lastnimi volivci, za vas Amerika ne more storiti ničesar. Prav tako ne morete ničesar storiti za Američane, ki so me izvolili in izvolili predsednika Trumpa. Potrebujete demokratične mandate, da bi v prihodnjih letih dosegli kar koli koristnega.

Ali se nismo ničesar naučili o tem, da slabi mandati prinašajo nestabilne rezultate?

Z demokratičnim mandatom, za katerega menim, da bo prinesel večjo odzivnost na glasove vaših državljanov, pa je mogoče doseči veliko dragocenega.

Če želite imeti konkurenčna gospodarstva, cenovno dostopno energijo in varne dobavne verige, potem potrebujete mandat za upravljanje, saj morate sprejemati težke odločitve, da bi vse to uživali.

Tega se seveda dobro zavedamo. V Ameriki ne moreš dobiti demokratičnega mandata, če cenzuriraš svoje nasprotnike ali jih zapreš v zapor.

Ne glede na to, ali gre za vodjo opozicije, ponižnega kristjana, ki moli na svojem domu, ali novinarja, ki poskuša poročati o novicah. Prav tako je ne morete dobiti, če ne upoštevate svojih volivcev glede vprašanj, kot je, kdo je lahko del naše skupne družbe.

britanski_policaji.jpg

Med vsemi perečimi izzivi, s katerimi se soočajo tu zastopani narodi, pa po mojem mnenju ni nič bolj perečega kot množične migracije. Danes se je skoraj vsak peti prebivalec te države priselil iz tujine. To je seveda največ doslej. Mimogrede, podobna številka je tudi v Združenih državah, prav tako najvišja doslej. Število priseljencev, ki so v EU vstopili iz držav, ki niso članice EU, se je samo med letoma 2021 in 2022 podvojilo. Od takrat se je seveda še precej povečalo.

Poznamo razmere. Niso nastale v vakuumu. So rezultat vrste zavestnih odločitev, ki so jih v desetletju sprejeli politiki po vsej celini in drugi po svetu. Grozote, ki so jih te odločitve povzročile, smo včeraj videli prav v tem mestu. In seveda tega ne morem ponovno omeniti, ne da bi pomislil na grozljive žrtve, ki jim je bil uničen lep zimski dan v Münchnu. Naše misli in molitve so in bodo še naprej z njimi. Toda zakaj se je to sploh zgodilo?

To je strašna zgodba, ki smo jo prevečkrat slišali v Evropi in žal prevečkrat tudi v Združenih državah Amerike. Prosilec za azil, pogosto mladenič sredi dvajsetih let, ki ga policija že pozna, z avtomobilom zapelje v množico in razbije skupnost. Enotnost.

Kolikokrat moramo trpeti te grozljive neuspehe, preden spremenimo smer in našo skupno civilizacijo popeljemo v novo smer? Noben volivec na tej celini ni šel na volitve, da bi odprl vrata milijonom nepreverjenih priseljencev.

Toda veste, za kaj so glasovali? V Angliji so glasovali za brexit. In če strinjate se ali ne, glasovali so zanj. Vse več ljudi po vsej Evropi voli politične voditelje, ki obljubljajo, da bodo ustavili nenadzorovane migracije. Z mnogimi od teh pomislekov se strinjam, vendar se vam ni treba strinjati z mano.

Mislim, da ljudje skrbijo za svoje domove. Skrbijo za svoje sanje. Skrbijo za svojo varnost in sposobnost, da poskrbijo zase in za svoje otroke.

In so pametni. Mislim, da je to ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučil v svojem kratkem času v politiki. V nasprotju s tem, kar lahko slišite med nekaj gorami nad Davosom, državljani vseh naših držav na splošno ne razmišljajo o sebi kot o neizobraženih živalih ali zamenljivih kolescih svetovnega gospodarstva.

Zato ni presenetljivo, da ne želijo, da jih voditelji premetavajo ali neusmiljeno ignorirajo. In naloga demokracije je, da o teh pomembnih vprašanjih odloča na volitvah.

Sprejmite, kar vam povedo vaši sodelavci, tudi če je presenetljivo, tudi če se z njimi ne strinjate.

Prepričan sem, da zavračanje ljudi, zavračanje njihovih pomislekov ali, še huje, onemogočanje medijev, onemogočanje volitev ali izključevanje ljudi iz političnega procesa ne varuje ničesar.

evrocenzura.jpg

Pravzaprav je to najbolj zanesljiv način za uničenje demokracije. Govorjenje in izražanje mnenj ni vmešavanje v volitve. Tudi če mnenja izražajo ljudje zunaj vaše države in tudi če so ti ljudje zelo vplivni - in verjemite mi, to govorim z vsem humorjem -, če lahko ameriška demokracija preživi deset let graje Grete Thunberg, lahko vi preživite nekaj mesecev Elona Muska.

Toda nobena demokracija, ameriška, nemška ali evropska, ne bo preživela, če bo milijonom volivcev govorila, da so njihove misli in skrbi, njihove težnje, njihove prošnje za pomoč neveljavne ali nevredne, da bi jih sploh upoštevali.

Demokracija temelji na svetem načelu, da je glas ljudstva pomemben. Tu ni prostora za požarne zidove. Ali spoštujete načelo ali pa ne. Evropejci, ljudje imajo glas. Evropski voditelji imajo možnost izbire. Prepričan sem, da se nam ni treba bati prihodnosti.

Sprejmite to, kar vam povedo vaši ljudje, tudi če je presenetljivo, tudi če se s tem ne strinjate. Če boste to storili, se boste lahko v prihodnost podali z gotovostjo in zaupanjem, saj boste vedeli, da narod stoji za vsakim od vas. In to se mi zdi največji čar demokracije. Ni v teh kamnitih stavbah ali čudovitih hotelih. Ni niti v velikih institucijah, ki smo jih zgradili kot skupna družba.

Verjeti v demokracijo pomeni razumeti, da ima vsak državljan modrost in glas. In če temu glasu ne bomo hoteli prisluhniti, bodo tudi naši najuspešnejši boji zagotovili zelo malo.

Kot je nekoč dejal papež Janez Pavel II, po mojem mnenju eden najbolj izjemnih zagovornikov demokracije na tej ali kateri koli drugi celini, "ne bojte se". Ne smemo se bati naših ljudi, tudi če izražajo stališča, ki se ne strinjajo z njihovim vodstvom. Hvala vsem. Veliko sreče vsem. Bog vas blagoslovi.«