Britanski poslanci glasovali za preložitev brexita, Velika Britanija bo prosila EU za odlog izstopa

Britanski poslanci so s 412 glasovi za in 202 proti podprli preložitev brexita in novo glasovanje o ločitvenem sporazumu. Premierka Theresa May bo zdaj zaprosila EU za odložitev odhoda.

Če bo proti samo ena država članica EU- bo Velika Britanija 29.3. letos postala nečlanica EU.

Poslanci so glasovali tudi o več dopolnilih. Skupina neodvisnih poslancev zahteva preložitev brexita, da bi lahko organizirali nov referendum. Proevropski poslanci zahtevajo preložitev za več časa za razprave.

Dopolnilo laburistov omogoča poslancem še več časa, da najdejo rešitev za nadaljnje korake, med katerimi je glasovanje o alternativah ločitvenega sporazuma, kot so tesnejši odnosi z EU-jem ali drugi referendum.

Dopolnilo poslancev iz različnih strank pa preprečuje nadaljnje glasovanje o ločitvenem sporazumu, ki ga je parlament že dvakrat zavrnil.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dopoldne izjavil, da podpira daljšo preložitev izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, če bo to Londonu pomagalo, da "znova razmisli o svoji strategiji".

Že dvakrat poražena Theresa May - njen sporazum z EU je parlament zavrnil 15. januarja in pred nekaj dnevi - je istočasno dala poslancem na voljo, da se odločijo med krajšim ali daljšim odlogom brexita.

Samo, če bodo poslanci do 20. marca potrdili ločitveni sporazum, ki so ga že dvakrat zavrnili, bodo brexit preložili za krajše obdobje do 30. junija.

Če pa bodo znova zavrnili sporazum, se morajo sprijazniti z daljšo preložitvijo izstopa Velika Britanije iz Evropske unije.

To pa hkrati odpira tudi pod do parlamentarnih volitev in morda do "drugega referenduma" o brexitu, ki se mu v Veliki Britaniji reče "beseda ljudstva." 

Spodnji dom britanskega parlamenta se je v sredo s 321 glasovi proti 278 izrekel proti temu, da bi Združeno kraljestvo iz EU-ja kadar koli izstopilo "brez ločitvenega dogovora in okvirov za prihodnje odnose".

To pomeni tudi, da bodo v Veliki Britaniji maja organizirali evropske volitve.

Gre za formulacijo, ki so jo oblikovali na podlagi sprejetega dopolnila, potrjuje pa, da poslanci zavračajo brexit brez dogovora v vsakem primeru, ne le 29. marca.

Težava pa ni toliko v tem, kaj Velika Britanija noče - težava je tudi v tem, da ne parlament ne ljudstvo ne vesta - kaj hoče.

V parlamentu je bil, na primer, poražen tudi amandma neodvisne poslanske skupine, ki ga je vložila dr. Sarah Wollaston, ki je zahteval podaljšanje izstopa v skladu s členom 50. Pogodbe o EU, da bi lahko organizirali še en referendum o brexitu - toda ta amandma je bil zavrnjen. In samo trije laburisti so podprli ta amandma.

Tudi laburisti namreč še vednovztrajajo pri "nujnosti" brexita, da ne bi bilo videti, da se požvižgajo na "voljo ljudstva." To bi jim namreč lahko škodilo na volitvah.

Pri tem pa je že zgolj zaradi demografskih dejavnikov jasno - starejši volivci, ki so bili za brexit, umirajo, mladi pa so večinoma za to, da velika Britanija ostane v EU - bi ponoven referendum o brexitu verjetno prinesel zmago tistih, ki so za obstanek v EU. 

Tako so, paradoksalno, starejši volivci in tisti, ki v Veliki Britaniji sploh ne bodo (več) živeli, odločili o prihodnosti Velike Britanije.

Ni še jasno, kako dolg naj bi bil odlog, toda sprejeti amandma predvideva, da bo moral omogočiti "parlamentarni čas za to hišo, da najde večino za drugačen pristop."