Britanski konservativci izbrali predsednika stranke in vlade, ki bi lahko dokončno razbil Veliko Britanijo

Velika Britanija, ki je po zadnji ustavni reformi iz leta 1922 sestavljena iz »štirih delov« bi zaradi usodne odločitve, za katero so se odločili konservativci v Veliki Britaniji, lahko doživela zgodovinski zaton.

Mesto predsednika vlade v Veliki Britaniji je namreč pripadlo človeku, za katerega tudi v Veliki Britaniji ne manjka kritičnih ocen. Da je len, da se rad prilizuje javnemu mnenju, da je nenačelen in nepoboljšljiv oportunist in lažnivec – tako o njem poročajo predvsem britanski mediji.

Toda ker so ga po odstopu Therese May, ki bo uradno kraljici mandat predala v sredo, izbrali člani konservativne stranke, mu bo avtomatsko pripadlo tudi mesto predsednika vlade.

Bo pa to seveda večina, ki jo je dosegla oziroma si jo celo zmanjšala že sama Theresa May. In s tem bo Boris Johnson težko vladal. Konservativci upajo le, da bo Johnson uspel pridobiti nazaj nekaj glasov, ki jim jih je ukradel šef »brexit stranke« Nigel Farage.

Toda to bi lahko imelo slabe posledice - zaostrovanje sporov z Severno Irsko oziroma ponoven vznik konfliktnega stanja na Severnem Irskem, ki ga je umirilo tudi članstvo celotnega irskega otoka v EU (ker so bile meje s tem odpravljene) ter spor s Škotsko, ki konservativne vlade že tradicionalno zavrača.

Ob tem je Škotska - enako kot London in celo kot Severna Irska – ob referendumu o EU večinsko glasovala za ostanek države v Evropski Uniji, sedaj pa ji grozi, da jo večina v Veliki Britaniji iztrga iz nje in istočasno pahne še v – recesijo.

Na Škotskem zato vse bolj odkrito že govorijo o novem referendumu o neodvisnosti. In vse kaže, da bi tokrat lahko celo uspel. Če ga bo Boris Johnson seveda, če tako dolgo sploh ostane na oblasti – dovolil.

Johnson je tudi napovedal, da bo Veliko Britanijo popeljal iz EU do 31. oktobra, »ali pa umrl«. Hkrati pa nova evropska komisija in nov evropski parlament nista pripravljena še enkrat razpravljati o pogodbi glede izstopa Velike Britanije iz EU.

Tudi na volitve nič ne kaže, ker si jih nihče ne želi, še posebej pa ne konservativci. EU sicer že signalizira, da je pripravljena odlog »brexita« še enkrat podaljšati za 6 mesecev, toda tudi v tem primeru so novi zapleti pred nami.

Toda v tem trenutku se Johnson samo še veseli. Po glasovanju članov konservativne stranke je nekdanji župan Londona prejel 92.153 glasov, njegov protikandidat Jeremy Hunt pa 46.656. Od 160.000 članov britanske vladajoče stranke se jih je volitev udeležilo dobrih 87 odstotkov.

Kljub temu pa je to seveda nenavadno tudi iz vidika britanskega političnega sistema. Namesto volivci na splošnih volitvah so tako novega predsednika vlade izbrali le člani konservativne stranke, Johnson pa je na nek način »podedoval« mesto predsednika vlade, kar je nekaj novega v britanski zgodovini. In to v trenutku, ko je država soočena z brexitom in še zunanjepolitično krizo zaradi iranske zaplembe tankerja, ki je plul pod britansko zastavo.

Johnson bo na čelu vlade in stranke nasledil Thereso May, ki je junija, potem ko je parlament trikrat zavrnil njen ločitveni dogovor z Brusljem, odstopila. Prav njej in Huntu, ki ga je označil za "vir odličnih idej", se je Johnson po izvolitvi najprej zahvalil. Dodal je, da je bil "privilegij služiti v njenem kabinetu" – čeprav je zaradi nestrinjanja z Mayevo lani ob tem času celo protestno odstopil z mesta zunanjega ministra.

Obljubil je, da bo "izpeljal brexit, združil državo in premagal Jeremyja Corbyna«, vodjo laburistov.

V preteklih dneh je sicer več britanskih ministrov, med njimi minister za pravosodje David Gauke in finančni minister Philip Hammond, napovedalo, da bodo v primeru Johnsonove zmage odstopili. Pred objavo izidov je odstop napovedala tudi ministrica za šolstvo Anne Milton.

Na izvolitev Johnsona se je že odzval vodja vodja laburistov Jeremy Corbyn, ki je pozval k predčasnim volitvam. "Državljani te države bi morali na splošnih volitvah odločiti, kdo bo novi premier. Brexit brez dogovora pomeni ukinjanje delovnih mest, višje cene ter tveganje prodaje nacionalnega zdravstvenega sistema NHS ameriškim korporacijam," je opozoril.

Odzvala se je tudi škotska premierka Nicola Sturgeon, ki jo izvolitev Johnsona "zelo skrbi". Dejala je, da bo storila vse, da bo zagotovila upoštevanje interesov Škotske. Dodala je, da njene skrbi deli večina Škotov, ki jim ni všeč, da je ključe Downing Streeta 10, torej vlade, dobil nekdo s takšnimi stališči, kot so Johnsonova.