REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bizarno: zakaj je Miloševićeva žena pokopana na dvorišču njune hiše, brez navzočnosti enega samega člana družine

Bizarno: zakaj je Miloševićeva žena pokopana na dvorišču njune hiše, brez navzočnosti enega samega člana družine

Javnost v Srbiji je razburilo dejstvo, da Mirjana Marković, nekdanja predsednica stranke JUL in žena Slobodana Miloševića, konec prejšnjega tedna ni bila pokopana na uradnem pokopališču, kot to zakonodaja veleva, ampak kar na dvorišču, na travniku hiše v Požarevcu, ki je nekoč pripadala Mirjaninim starim staršem po materi.

Niti to ni konec bizarnosti – nihče od družinskih članov ni bil namreč navzoč preprostemu pokopu žare s posmrtnimi ostanki Mire Marković, ki so dan prej, po obilici zapletov naposled »pripotovali« iz Moskve.

Mati in hči, Vera Miletić (levo) in Mira Marković, vir: Wikipedia

V oči bode predvsem dejstvo, da se skromnega obreda pod staro lipo na dvorišču hiše, v kateri je Mira odraščala ob babici in dedku z materine strani, potem ko so nacisti njeno mati Vero Miletić, partizanko, ujeli leta 1943 v Beogradu, mučili in ustrelili - nista udeležila celo niti hčerka in sin zakoncev Milošević.

Še več – dneve po nenadni smrti Mirjane Marković je v srbske medije pricurljala novica, da se najbližja svojca – hčerka Marija in sin Marko – sploh ne moreta dogovoriti glede mesta, na katerem naj bi počivala njuna mati.

Sin Marko in hčerka Marija

Srbski mediji so nato objavili, da Marija in Marko celo tehtata, kako bi razdelila materin pepel na tri dele – enega za Marka, drugega za Marijo, za tretji del pa bi upoštevala željo Mire Marković, da je za večne čase položijo v grobnico poleg ljubega moža Slobodana Miloševića, v rojstnem Požarevcu.

In zakaj sta želela Miloševićeva otroka posmrtne ostanke svoje matere razdeliti na tri dele?

Osmrtnica, ki sta jo Marko in Marija objavila v črnogorskem tisku

Sin Marko je namreč želel, da mati ostane ob njem v Rusiji, kamor se je zatekel v trenutku, ko je njegov oče naposled izgubil oblast, po volitvah 5. oktobra leta 2000.

Hčerka Marija, ki je zapustila Srbijo po Miloševićevi aretaciji 1. aprila 2001 in njegovi izročitvi haaškemu sodišču 28. junija istega leta, pa si je za varen pristan izbrala veliko bližjo lokacijo – odselila se je namreč v Črno goro, tam, kjer so njene korenine po dedku z očetove strani.

Družina Milošević, nekoč

Marko v Srbijo ne sme, ker so srbske oblasti za mlajšim potomcem zakoncev Milošević – Marković razpisale tiralico Interpola zaradi več kaznivih dejanj povezanih celo z organiziranim kriminalom, za katere ga je osumilo srbsko tožilstvo - od tihotapljenja cigaret in drugih dobrin, do naročanja pretepov »očkovih« političnih nasprotnikov …

Zaradi rdeče Interpolove tiralice, ki je – kot so prejšnji teden razkrile oblasti v Beogradu - celo nevidna na spletni strani te organizacije, da bi nekoliko zmedla osumljenca, Marka Miloševića, se ta se vrniti nazaj v Srbijo iz Rusije, kjer je skupaj z materjo pridobil politični azil, očitno sploh ne namerava.

V nasprotnem primeru tvega aretacijo že ob prestopu srbske meje in najbrž tudi dolga leta za zapahi ...

Sinko z mamico Miro, vir: zasebni arhiv

Kar se pa Marije tiče, v Srbiji tudi zoper njo poteka postopek na sodišču, ker je v trenutku, ko so aretirali Slobodana Miloševića in ga peljali iz domovanja v pripor, stekla iz predsedniške rezidence na dvorišče in streljala iz pištole proti »očkovim ječarjem«, sicer v zrak.

Marko v Srbijo ne sme, ker so srbske oblasti za mlajšim potomcem zakoncev Milošević – Marković razpisale tiralico Interpola zaradi več kaznivih dejanj povezanih celo z organiziranim kriminalom.

Pozneje je v svoj bran dejala, da je streljala v trenutku skrajnega obupa, in ne v ljudi …

Tudi ta postopek je že dolga leta »na čakanju«, ker je Marija, odkar se je potem, ko je Srbija izročila njenega očeta v scheveningenski zapor preselila v Črno goro – in je nedosegljiva srbski roki pravice.

Pred kratkim se je odločila o razlogih svojega 18-letnega molka spregovoriti za beograjske medije. »Žal mi je, da sem se leta 1965 rodila v Beogradu in tam preživela prvih 36 let svojega življenja,« je povedala vidno zagrenjena in zatrdila, da se ne bo nikoli vrnila v Srbijo.

Sanja o tem, da bi se njena starša nekoč srečala na morju, kjer bi tako ostala tudi vsa družina skupaj, in se jim ne bi zgodilo nič hudega.

Marija z mamico Miro, vir: zasebni arhiv

Na vprašanje, zakaj se noče vrniti v Srbijo je odvrnila, da bi lahko o vseh razlogih napisala knjigo. V njej bi imeli posebno poglavje tudi razlogi, zaradi katerih se sploh ni videvala niti s svojo mamo in bratom, odkar sta šla živeti v Rusijo.

Mariji se gnusi Srbija, ki ji je očeta »ugrabila ter neustavno izročila« Haagu. Dvomi tudi v uradne podatke o njegovi smrti prepričana, da je bil Milošević v zaporu zastrupljen.

Nepopisno je razočarana nad Srbijo, ki je očeta »ugrabila ter neustavno izročila« Haagu.

Poudarja, da dvomi v uradne podatke o njegovi smrti.

Pri tem navaja izpoved profesorja Vukašina Andrića, ki je zapisal, da je bil Milošević v zaporu zastrupljen. To naj bi potrdil tudi francoski vojaški zdravnik Patrick Barie, ki je bil član zdravniške ekipe, ki je leta 2005 v haaškem zaporu pregledala nekdanjega srbskega voditelja.

Spregovorila je tudi o očetovem pogrebu in razkrila, da je močno nasprotovala temu, da bi ga pokopali v Požarevcu.

»Mislim, da nihče izmed nas (iz družine Milošević - op. avt.), ne živ, ne mrtev, ne bi smel biti v Srbiji. Obstaja latinski pregovor, ki pravi: 'Nehvaležna domovina - ne zaslužiš si niti mojih kosti',« je pristavila.

Interpolova tiralica, ki jo je Srbija razpisala za Miro Marković

Slab mesec po teh besedah pa se je morala soočiti z novim razočaranjem, ko ji je umrla mati in se je z bratom nato stežka dogovorila, kako bosta upoštevala željo Mire Marković, da jo pokopljeta ob soprogu.

Kar je v praksi pomenilo, da sin in hči ne bosta navzoča na materinem pogrebu, tako kot nista bila niti na očetovem, pred 13 leti ...

Tokrat se je celo izvedelo, da Marija, tudi če bi želela, ne bi mogla priti v Srbijo, ker nima nobenih dokumentov, ne osebne izkaznice in ne potnega lista. Toda Marija je poskrbela, da srbska javnost izve, da to sploh ni razlog, zakaj se ne bo udeležila materinega pogreba.

Razloge je podala v pismu, ki je bilo prebrano, preden je žara Mirjane Marković položena k večnemu počitku v skupno grobnico, poleg krste moža, Slobodana Miloševića.

Marija je, med drugim zapisala, da materi zameri in ji je zelo žal, ker se je odločila, da bo pokopana v Požarevcu: »Ti in tata sama, tam, kamor midva z Markom nikoli ne bova prišla.«

Zakonca Milošević - Marković, vir: zasebni arhiv

Tako je žaro s posmrtnimi ostanki Mirjane Marković ob skupni grobnici na dvorišču družinske hiše, ki je zdaj dejansko spremenjena v neke vrste mavzolej, pred pokopom v naročju objemal in k zadnjemu počitku pospremil le njen nekdanji zet Slobodan Bulatović.

Žaro je v naročju objemal nekdanji zet Mire Marković, Slobodan Bulatović.

Marija se je namreč rosno mlada poročila z veliko starejšim kariernim diplomatom Slobodanom Bulatovićom, ki je delal v jugoslovanski diplomaciji, zato sta novopečena zakonca nekaj časa prebila tudi na Japonskem.

Zakon sam ni dolgo trajal. Razvezala sta se že pred tremi desetletji, ampak so pristne vezi vseeno ostale in Slobodan je eden redkih, ki obiskuje Marijo, ki živi v neki vrsti samoizolacije, za zaprtimi vrati hiše in tudi čez dan spuščenimi žaluzijami …

Slobodan Milošević in vnuk, Marko mlajši, vir: zasebni arhiv

Družina je prav Slobodana Bulatovića izbrala in mu zaupala nalogo, da žaro s posmrtnimi ostanki Mire Marković z letalom prinese iz Moskve nazaj v Srbijo.

Če se sin in hčerka nista smela in se nista želela vrniti v Srbijo tako zaradi očetovega kot sedaj materinega pogreba, se srbski mediji sprašujejo zakaj se od tašče oziroma babice nista poslovila vsaj Markova žena Milica Gajić in njun sin, vnuk Slobodana in Mirjane – Marko mlajši.

Oba sta se namreč že pred leti vrnila iz Rusije in živita v Požarevcu.

Vnuk Marko je bil edini, ki je Miro obiskoval v Moskvi.

Znano je namreč, da sta oba, tako Slobodan kot Mirjana, dobesedno malikovala svojega edinega vnuka, Marka mlajšega.

Vanj sta polagala vse svoje upe, glede na dejstvo, da njun drugorojenec, sin Marko, ni uspel končati šol in je bil znan predvsem po dirkah in lahkotnem življenju.

Markov sin Marko je medtem postal že polnoleten, in je po poročanju medijev edini obiskoval babico Miro v Moskvi.

Dedek na fotografiji na mizici, ob njem vnuk Marko in snaha Milica

Fotografije, ki so jih posneli radovedneži, ki so izkoristili priložnost, da so bila vrata družinske hiše, ki je sedaj spremenjena v neke vrste mavzolej Miloševićevih - »na stežaj odprta«, razkrivajo še nekaj bizarnih detajlov.

Nazorske razlike med Slobodanom Miloševićem in Miro Marković so opazne tudi na njuni grobnici.

Na Miloševićevi strani grobnice, kljub dejstvu, da so ga vsi imeli za zagrizenega komunista, stoji le pravoslavni križ, brez peterokrake zvezde, na križu pa je njegovo ime in letnica rojstva (1941) ter smrti (2006).

Na sami spominski plošči, na kateri je Miloševićev doprsni kip (z nasmehom na obrazu!?) pa piše, da je bil »umorjen v haaškem taborišču«.

Na samem križu manjka tudi nekaj črk v cirilici, ki v preteklem desetletju očitno niso bile kos zobu časa, tako je v imenu Slobodan ostalo le »..o.odan«.

Mira Marković je očitno že veliko vnaprej načrtovala svoj pogreb, ker je bilo njeno ime z letnico rojstva že vklesano v nagrobno ploščo, ob Slobodanovem. Ona je, za razliko od moža, očitno ostala zvesta svojim levičarskim idejam, kar kaže tudi izostanek križa.

Križ je nadomestilo obeležje z rdečo petokrako.

Komemoracije, ki je potekala v lokalnem domu kulture in samega pogreba se je poleg omenjenih radovednežev, udeležilo le nekaj nekdanjih, pa tudi aktualnih ministrov srbske vlade kot tudi poslancev, ki so bili nekoč tesni Mirjanini sodelavci v stranki JUL, ena pevka in razvpiti Vojislav Šešelj, ki je s Slobodanom delil priporniške dneve v nizozemskem obmorskem mestu Scheveningen.

Šešlja se omenja celo kot organizatorja celega »dogodka« v zvezi s pogrebom Mire Marković.

Vojislav Šešelj prihaja na lokacijo pogreba, pred tem je organiziral tudi komomeracijo Miri Marković.

Spomnimo, 76-letna Mirjana Marković se je poslovila 14. aprila letos, po zapletih zaradi pljučnice, ki jo je dobila po dveh operacijah zloma roke.

Naposled sta nekdanji predsednik Srbije in ZR Jugoslavije in njegova zvesta žena našla pokoj v senci borovcev in stare lipe na dvorišču njune hiše v Požarevcu.

Srhljiv trenutek pokopa: na Twitterju so prizor, ko sta se iz Miloševićevega groba nenadoma pojavili roki, da bi prejeli Mirino žaro, označili za najbolj bizarnega.

Toda miru nimajo njuni sokrajani in ne sorojaki, ki jih nepopisno jezi, da so srbske oblasti »Mirjani sploh dovolile, da se vrne v Srbijo, pa magari v žari.«

Na socialnih omrežjih se je zvrstila obilica komentarjev, ki izražajo jezo in gnus, še posebej pod vplivom nedavne sodbe zaradi brutalnega umora novinarja in urednika Slavka Ćuruvije na veliko noč pred dvajsetimi leti, za katerega sumijo, da ga je naročila prav Mirjana Marković.

»Ne razumem, zakaj so dovolili, da se je pokoplje v Srbiji. Zapustila je Srbijo, po mnogih slabih odločitvah za ljudstvo Srbije, s seboj je odnesla denar Srbije, nikoli je niso obsodili v Srbiji za njene zločine. Umrla je v izgnanstvu, tam bi morala tudi ostati,« je na Twitterju objavil uporabnik, ki si je nadel indijanski vzdevek UmahpahBg v slovo od Mirjane Marković.

Nato se je razvila razprava, v kateri so se mnogi spomnili tudi Jovanke Broz: »Titova vdova je umrla v bedi, Miloševićeva pa v razkošju. Srbija je očitno bogatejša država, kot je bila nekoč Jugoslavija, ali pa so si nekateri (iz Miloševićeve družine) napolnili lastne žepe in nikoli niso odgovarjali za svoja dejanja ...«

Jovanka in Josip Broz v njunih srečnih časih

Problematizirano je tudi vprašanje mesta samega dogodka: »Zakon prepoveduje pokope zunaj pokopališč, vendar za pretekle in sedanje veljake zakon očitno ne velja ... «

Tako kot leta 1980 ni veljal za Josipa Broza, za katerega so si nekdanji jugoslovanski veljaki omislili Hišo cvetja, mavzolej ob nekdanji rezidenci ...

Eden od navzočih je zapisal tudi, da ne razume, »zakaj se je na pogrebu pojavil tudi pravoslavni duhovnik, ko ni imela križa na grobu«.

Mirin oče, Moma Marković hčerke namreč dolga leta ni želel niti priznati za svojo in prav tako ni storil ničesar, ko je Partija po koncu druge svetovne vojne nenadoma in krivično razglasila Vero Miletić za izdajalko, njega in druge preživele tovariše pa za - heroje.

Nato se se odzvali tudi tisti, ki so spomnili na korenine nesreče, ki je od rojstva spremljala Miro Marković, saj je bila že kot novorojenčica odtrgana iz naročja svoje matere Vere Miletić, ki je čez slabo leto tragično končala, ujeta, mučena in pogubljena leta 1944 v koncentracijskem taborišču Banjica.

Nekateri so se spomnili tudi besed znanega srbskega pisatelja Dobrice Ćosića, ki je iz partizanskih časov poznal Vero Miletić, za katero je pravil, da je imela nesrečo, da je kot ilegalka in partizanka spoznala in zanosila z Momom Markovićem, takratnim komunističnim veljakom, ki se ga je Ćosić kasneje spominjal kot podlega in zelo slabega človeka, ničvredneža.

Mirin oče, Moma Marković hčerke namreč dolga leta ni želel niti priznati za svojo in prav tako ni storil ničesar, ko je Partija po koncu druge svetovne vojne nenadoma in krivično razglasila Vero Miletić za izdajalko, njega in druge preživele tovariše pa za - heroje.

Vse to so razlogi, zaradi katerih je Dobrica Ćosić že pred desetletjem zatrdil, da je srbska lady Macbeth, »Mira Marković zelo tragična oseba, s takšnimi brazgotinami duše, da je bila dobesedno zapisana nesrečnemu življenju, nesrečnim odločitvam, za izključevanje, sovraštvo, maščevanje, grandomanijo ...«

Ob pogovoru z Dobrico Ćosićem v njegovem domovanju, leta 2006. Vir: zasebni arhiv

»Bila je ženska z zelo velikimi ambicijami. Njena politična kariera, vse kar je počela zlasti v 90. letih – je bil revanš za izdajo matere s strani boljševikov, za materin poraz, nesrečo, tragedijo … Razumel sem to intimno dramo Mire Marković in vedno sem obsojal krutost boljševikov, krutost Titovih podpornikov in komunistične stranke, ki je tako strogo, tako surovo po vojni očrnila in obsodila to mučenko!«, je opozoril Dobrica Ćosić.

Naposled je bila razprava o liku in delu Mire Marković sklenjena s pripombo na račun udeležencev skromnega pogreba iz sveta nekdanje in sedanje srbske politike: »Pogrebniki Srbije so se zbrali na enem mestu, vse sami pogrebniki, ki so 'pokopali' tako nas kot naše zanamce, brez kakršnekoli odgovornosti!«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek