REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Samouničenje je najverjetnejša možnost: Zgodovina in prihodnost propada človeške družbe

Samouničenje je najverjetnejša možnost: Zgodovina in prihodnost propada človeške družbeAnaliza 5000 let civilizacije kaže, da nam se bliža globalni propad, če neenakost ne bo odpravljena. Vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do globalnega družbenega zloma, saj je »zgodovina v resnici zgodba o organiziranem kriminalu.« Vir: Posnetek zaslona, X

»Datuma sodnega dne ne moremo določiti, toda če pogledamo 5000 let civilizacije, lahko razumemo poti, s katerimi se soočamo danes – in samouničenje je najverjetnejša možnost,« pravi dr. Luke Kemp iz Centra za preučevanje eksistenčnega tveganja na Univerzi v Cambridgeu.

Le vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do globalnega družbenega zloma, ki bo temeljil na kapitalizmu in tehnologiji, opozarja znanstvenik. Ugotovil je, da neenakost zmeraj znova povzroča globalni družbeni propad. Narcisizem, psihopatija, makiavelizem... Temna triada, ki pooseblja (tudi današnje) voditelje.

V svoji knjigi Goljatovo prekletstvo (Goliath’s Curse) je Kemp obravnaval vzpon in padec več kot 400 družb v 5000 letih in zaključil, da so pretekli kolapsi pogosto izboljšali življenja navadnih državljanov, vendar je današnja globalna civilizacija globoko povezana in neenaka ter bi lahko privedla do najhujšega družbenega propada doslej.

Kemp namesto izraza »civilizacija« (ki je po njegovem mnenju propagandni izraz, ki so si ga izmislili vladarji) uporablja izraz Goljati, da opiše družbo, zgrajeno na prevladi.

»Ko pogledate Bližnji vzhod, Kitajsko, Mezoameriko ali Ande, kjer so nastala prva kraljestva in imperiji, ne vidite civiliziranega vedenja, ampak vojno, patriarhat in človeške žrtve,« pravi.

To je bila oblika evolucijskega nazadovanja iz egalitarnih in mobilnih lovsko-nabiralnih družb, ki so si široko delile orodja in kulturo ter preživele stotine tisoč let.

»Namesto tega smo začeli spominjati na hierarhije šimpanzov in hareme goril.«

Goljati se ne pojavljajo le kot dominantne klike, ki plenijo presežke hrane in virov, trdi, ampak potrebujejo tri specifične vrste »goriva«. Prva je presežek hrane (žita), ki ga je mogoče »videti, ukrasti in shraniti«, pravi Kemp.

Drugo gorivo je orožje, ki ga monopolizira ena skupina. Bronasti meči in sekire so bili superiornejši od kamnitih in lesenih sekir.

Tretje gorivo so »zemljišča v kletkah« – kraji, kjer oceani, reke, puščave in gore vplivajo, da ljudje niso mogli preprosto pobegniti pred tirani. Prvi Egipčani, ujeti med Rdečim morjem in Nilom, so na primer postali žrtve faraonov.

»Zgodovino je najbolje povedati kot zgodbo o organiziranem kriminalu,« pravi Kemp.

»Vedno gre za skupino, ki ustvari monopol nad viri z uporabo nasilja nad določenim ozemljem in prebivalstvom,« je pojasnil za britanski Guardian.

Toda vsi Goljati vsebujejo seme lastnega propada, pravi. »Prekleti so, in to zaradi neenakosti«, ki jo spodbuja nekaj ljudi visoko v »temni triadi«, ki jih poganja lov za viri, novim orožjem in statusom.

»Ko elite iz ljudi in zemlje črpajo vedno več bogastva, postajajo družbe bolj krhke, kar vodi v notranje spopade, korupcijo, osiromašenje množic, manj zdrave ljudi, prekomerne ekspanzije, degradacijo okolja in slabo odločanje majhne oligarhije.

Izvotljena lupina družbe sčasoma poči pod pretresi, kot so bolezni, vojna ali podnebne spremembe,« je dejal.

Zgodovina kaže, da naraščajoča neenakost v premoženju dosledno predhodi propadu, pravi Kemp, od klasičnih Majev do kitajske dinastije Han in rimskega cesarstva. Poudarja tudi, da je za državljane zgodnjih plenilskih režimov propad pogosto izboljšal njihova življenja, saj so se osvobodili prevlade in obdavčitve ter se vrnili h kmetijstvu. »Po padcu Rima so ljudje dejansko postali višji in bolj zdravi,« ugotavlja.

»Danes nimamo toliko regionalnih imperijev, temveč imamo enega samega, medsebojno povezanega globalnega Goljata. Vse naše družbe delujejo znotraj enega samega globalnega gospodarskega sistema – kapitalizma,« pravi Kemp.

Navaja tri razloge, zakaj bi bil propad globalnega Goljata veliko hujši od prejšnjih dogodkov. Prvič, propade spremlja povečanje nasilja, medtem ko si elite poskušajo ponovno uveljaviti svojo prevlado. »V preteklosti so se te bitke bojevale z meči ali mušketami. Danes imamo jedrsko orožje,« opozarja.

Drugič, ljudje v preteklosti niso bili v tako velikem obsegu odvisni od imperijev ali držav za storitve in so se za razliko od danes zlahka vrnili h kmetijstvu ali lovu in nabiralništvu. »Danes je večina od nas specializiranih in odvisnih od globalne infrastrukture. Če ta izgine, bomo tudi mi propadli,« dodaja.

»Nenazadnje so žal vse grožnje, s katerimi se soočamo danes, veliko hujše, kot so bile tiste v preteklosti,« izspostavlja Kemp.

Pretekle podnebne spremembe, ki so povzročile propade, so na primer običajno vključevale spremembo temperature za eno stopinjo na regionalni ravni. Danes se globalno soočamo s tremi stopinjami. Obstaja tudi približno 10.000 jedrskih orožij, pa tehnologije, kot sta umetna inteligenca in roboti morilci, ter pandemije, ki jih je umetno povzročil človek, kar so vse viri katastrofalnega globalnega tveganja.

Globalni Goljat je končnica za človeštvo, pravi Kemp, podobno kot zadnje poteze v šahovski igri, ki določajo izid.

Vidi dva izida: samouničenje ali temeljno preobrazbo družbe.

Meni, da je prvi izid najverjetnejši, vendar v isti sapi pravi, da bi se lahko izognili globalnemu kolapsu.

»Najprej je treba ustvariti resnično demokratične družbe, da bi izenačili vse oblike moči, ki vodijo do Goljata,« pravi.

To pomeni upravljanje družb prek državljanskih zborov in porot, s pomočjo digitalnih tehnologij, da bi se omogočila neposredna demokracija v velikem obsegu.

Zgodovina kaže, da so bolj demokratične družbe običajno bolj odporne, pravi.

»Propada ne povzročajo le strukture, ampak tudi ljudje. Če želite rešiti svet, je prvi korak, da ga nehate uničevati. Z drugimi besedami: ne bodite kreten. Ne delajte za velika tehnološka podjetja, proizvajalce orožja ali industrijo fosilnih goriv. Ne sprejemajte odnosov, ki temeljijo na prevladi, in delite moč, kadar koli lahko,« je dejal.

Kljub možnosti, da se izognemo propadu, Kemp ostaja pesimističen glede naših možnosti.

»Mislim, da je malo verjetno, da se izognemo propadu,« pravi. »Opravka imamo s 5000 let dolgim procesom, ki ga bo neverjetno težko obrniti, saj imamo vse večjo stopnjo neenakosti in nadzora elit nad vsakdanjo politiko.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke