Po hudi bolezni se je poslovila Mira Marković, soproga Slobodana Miloševića

V bolnišnici v Rusiji je včeraj okoli 15 ure po srednjeevropskem času umrla Mirjana Marković, soproga bivšega predsednika Srbije in Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića.

Ni marala, da se jo imenuje Mirjana, raje je imela okrajšano različico oziroma svoj vzdevek - Mira.

Po izobrazbi je bila doktor sociologije in profesorica na naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila kot predsednica stranke JUL zelo vplivna zlasti v srbki politiki.

Po zamenjavi oblasti leta 2000 in prevratu 5. oktobra istega leta, ko je oblast prevzela opozicija je bil njen soprog Slobodan Milošević kmalu aretiran in izročen Mednarodnemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) v Haagu.

Tu je umrl med večletnim postopkom, Mirjana Marković pa je s sinom Markom poiskala zatočišče v Rusiji, kjer je dobila politični azil.

Njena hčerka Marija pa se je odselila v Črno goro.

Mirjana Marković je bila rojena 10. oktobra leta 1942 v Požarevcu, v Srbiji.

Predavala je tudi na ameriško-francoski univerzi za management in fakulteti za mednarodni management v Beogradu.

Bila je tudi redna članica ruske akademije znanosti in umetnosti in profesor na več tamkajšnjih univerzah. Njena dela so bila prevedena v angleški, kitajski in grški jezik.

Je avtorica več knjig, med drugim spominov »Bilo je to tako…«.

V knjigi opisuje svoje življenje, od rojstva pa do izročitve Miloševića sodišču ICTY v Haagu.

Nedavno je bila na socilanih omrežjih objavljena tudi slika Mirjane Marković in Slobodana Miloševića z njune poroke.

Tudi takrat je imela zanjo značilno rožico v laseh, ki jo je nosila v spomin na svojo mater, partizanko, ki je tragično izgubila življenje med drugo svetovno vojno, izdana s strani svojih soborcev ...

Bila je znana predvsem po svojih levih in komunističnih idejah, ki jih je zastopala tudi po padcu železne zavese. V Zvezo komunistov je vstopila že v gimnaziji. V tem času je spoznala tudi svojega prihodnjega soproga, Slobodana Miloševića.

Kot je sama povedala, je bila to ljubezen na prvi pogled.

Njena stranka JUL je bila dolgo časa tudi koalicijski partner Socialistični stranki Srbije, ki jo je dolga leta vodil Slobodan Milošević.

V tem času je bilo v Srbiji tudi veliko razprav o tem, ali je bila tudi Mira Marković morda vmešana v nekatere primere političnih ubojev v državi, na primer Miloševićevega političnega mentorja in botra Ivana Stambolića ali pa novinarja Slavka Ćuruvije.

Hčerka Slavka Ćuruvije je nedavno potrdila, da se je njen oče pred umorom sprl z Mirjano Marković in da zato Mirjano Marković sama smatra kot odgovorno za smrt očeta, vendar pa za svoj sum nima dokaza.

Drugih neposrednih dokazov o tem da naj bi bila Mirjana Marković odgovorna za atentate na politične nasprotnike njenega moža in njene politike - ni bilo.   

Srbijo je zapustila leta 2003, leta 2005 pa so za njo razpisali mednarodno tiralico zaradi obtožb o nepravilnostih pri dodelitvi stanovanja varuški njenega vnuka.

Toda Apelacijsko sodišče v Beogradu je 28. marca leta 2019 razveljavilo sodbo, s katero je bila obsojena na leto dni zapora zaradi zlorabe uradnega položaja pri dodeljevanju stanovanj.

Sodišče je zahtevalo ponovitev sojenja, do katerega pa seveda sedaj ne bo prišlo.

V zadnjem letu je imela več operacij. Težje je govorila.

Njeno stanje so zdravniki opisovali kot težko, vendar ne življenjsko nevarno. Nedavno je zbolela za pljučnico, zlomila si je tudi roko.

Naposled je umrla zaradi zapletov pri zdravljenju hude oblike pljučnice ...

Redno naj bi jo obiskoval sin Marko.

Srbska tiralica zoper sina Marka je še vedno veljavna.

pic.twitter.com/lab4jIbvhU

— Bane Pekar (@banepekar) 29 March 2019

Kakor da je slutila svojo smrt, je nedavno dejala, da bi se rada vrnila v Srbijo in da bi želela biti pokopana ob svojem Slobodanu, to pomeni na dvorišču njene družinske hiše v Požarevcu.

Vprašanje je, če se bodo srbske oblasti s tem strinjale, saj je bila tudi pri Slobodanu Miloševiću narejena nenavadna izjema, ko je bil pokopan zunaj uradnega pokopališča.