Bavarska uvedla obvezno izobešanje križev v javnih ustanovah

V petek je na Bavarskem stopil v veljavo kontroverzen zakon deželne vlade, po katerem morajo v vseh javnih ustanovah in uradih odslej viseti – križi. Gre za domislico Markusa Söderja (CSU), ministrskega predsednika Bavarske in vodje stranke CSU. Nekaj več kot polovica prebivalcev ukrep sicer podpira novo »Kreuzpflicht« oziroma obveznost izobešanja križev, vendar ji slaba polovica tudi nasprotuje.

Prav tako je zelo verjetno, da je lokalni zakon v nasprotju z nemško ustavo, ki zapoveduje ločitev cerkve in države. Zanimivo je, da temu ukrepu nasprotujejo tudi nekateri visoki cerkveni dostojanstveniki.

Markus Söder je marca letos prevzel vodenje bavarske vlade od od predsednika konservativne CSU (Krščansko-socialna unija, sestrska stranka zvezne CDU Angele Merkel) Horsta Seehoferja, takoj zatem pa je napovedal, da bo njegova vlada dala »poudarek tradicionalnim krščanskim vrednotam in identiteti.« Kot je povedal bavarski premier Markus Söder, je križ simbol »kulturne identitete in vpliva krščanskega zahoda« in se ne sme nanj gledati kot zgolj na »znak religije«.

Zatrdil je tudi, da omenjena odločitev ne krši določb bavarske deželne ustave o verski nevtralnosti ter ločitvi religije in države, saj da križi predstavljajo »simbol bavarske identitete.« Uredba se nanaša na vse deželne ustanove, torej tudi na vse šole. Bavarska je sicer ena najbolj katoliških nemških zveznih dežel – okoli polovica prebivalcev se izreka za katoličane, medtem ko se jih za pripadnike protestantske veroizpovedi opredeljuje okoli petina.

Takoj po seji kabineta 24. aprila je zato ukazal »izobešanje najmanj enega križa kot kulturnega simbola v vseh deželnih državnih ustanovah s 1. junijem letos.« Omenjeno odločitev je objavil tudi na Twitterju ter dodal, križ pa je izobesil tudi v preddverju poslopja deželne vlade.

Kmalu zate se je oglasil vodja nemške škofovske konference, kardinal Reinhard Marx. Odločitev je ostro kritiziral, saj naj bi Söderjeva formulacija o križu kot kulturnem simbolu – razvrednotila sam križ: »Kdor razume križ le kot kulturni simbol, ga ne razume,« je ocenil kardinal in dodal, da to »pomeni tudi izkoriščanje vere v politične namene« ter »razlastninjenje križa« za potrebe države, ki v družbi »ustvarja delitve, nemir in sovražnosti.«

Podobnega mnenja so še nekateri drugi vplivni teologi. »Križ je izviren verski simbol in ga i mogoče reducirati na folklorni objekt ali deželni običaj,« je dejal Franz Jung, prihajajoči nadškof Würzburga. Protestantska teologinja Johanna Haberer pa je odločitev ocenila kot »napako«. »Na Bavarskem imamo povsem dovolj križev. Söder instrumentalizira in zlorablja križ kot verski simbol,« je dejala teologinja.

Kar se tiče šol pa je Söder v preteklosti jasno povedal, da »je za CSU ena stvar jasna: razpela spadajo v učilnico, naglavna pokrivala pa ne.« Tudi po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice ločenost države in cerkve ne pomeni, da verski simboli ne bi smeli biti v uradih in šolah.

Kljub temu pa proti uredbi, ki jo najverjetneje čaka presoja na nemškem ustavnem sodišču že podpisujejo peticijo, nekateri muzeji in druge institucije in študentje pa so napovedali, da bodo uredbi nasprotovali.

Jan Korte, vodja leve parlamentarne skupine v zveznem nemškem parlamentu je ob tem dejal: »Le zakaj se CSU nikoli ne more spomniti nečesa, kar bi ljudi zbližalo, pač pa samo stvari, ki deželo zmeraj znova delijo? Söderjev neustavni križ ni samo najbolj nerodna predvolilna kampanja, pač pa predstavlja izkoriščanje vere v zasebno korist.«