Apple v Avstraliji proti vladnemu »dvoumnemu« načrtu razkrivanja šifer

<p>Apple je v sedem strani dolgem pismu opozoril avstralsko vlado, da je njen načrt glede razkrivanja šifer uporabnikov »nevarno dvoumen.« V sedem strani dolgem pismu avstralski vladi je podjetje Apple kritiziralo nov zakon o »dostopu in podpori 2018«. Apple opozarja, da bo nov zakon povečal skrbi glede kibernetske varnosti uporabnikov ter dal državi še več moči, da vdre v zasebnost posameznikov. Apple je pri tem zapisal, da »podpira vlado, da ostane pri svoji izpričani nameri, da ne bo oslabila šifriranja ali pa ponudnike uslug prisilila v to, da v svoje proizvode vgradijo sistemske slabosti. Apple opozarja, da bo nov zakon povečal skrbi glede kibernetske varnosti uporabnikov ter dal državi še več moči, da vdre v zasebnost posameznikov. Apple je svojo zaskrbljenost s sedanjim načrtom vlade pojasnil v šestih točkah. Prva nevarnost so pretirane pristojnosti organov, ki bi lahko oslabili kibernetsko varnost in šifriranje (enkripcijo). Druga nevarnost je pomanjkanje primernega neodvisnega nadzora. Tretja so tehnične zahteve, ki so utemeljene zgolj na subjektivnem pogledu vlade na zdravorazumskosti in praktičnosti. Četrta nevarnost so zahteve za prestrezanjem brez presedana. Peto vidijo v nepotrebnem omejevanju tajnosti, šesto pa v »ekstrateritorialnosti in globalnem vplivu« novega zakona. Applov boj proti »zadnjim vratom« in v programski opremi vgrajenim »slabostim« sicer ni nekaj novega. Leta 2016 se je Apple boril proti poskusom ameriškega zveznega preiskovalnega biroja (FBI), ki je od Appla zahteval, da jim podjetje omogoči dostope do vsebine iPhona, ki ga je imel strelec napada v San Bernardinu. Poleg ugovorov glede zasebnosti je Apple trdil, da bi ob takšnem postopku obstajala velika nevarnost, da bo s tem naloga kriminalcev postala lažja, ne pa težja. Bistveno močnejše – in ne slabše – šifriranje je najboljša pot za zaščito zoper te nevarnosti, so tedaj zapisali v Applu. Kljub temu pa so v Applu pohvalili pripravljenost avstralske vlade, da »sodeluje z Applom« tudi pri pripravi nove zakonodaje. Avstralski parlament je pripombe na predlog zakona sicer sprejemal do 12 oktobra, sedaj pa sledi naslednja faza priprave zakona. Zanimivo je, da Apple brani zasebnost uporabnikov ne glede na to, da ima v Avstraliji sicer velike finančne koristi, ki pa jih je doslej še vedno uspešno prelil – v tujino. Avstralski časnik Financial Review je na primer raziskal, koliko dobička je Apple v zadnjem desetletju prelil iz Avstralije na Irsko in si zaradi ugodnega davčnega režima znižal davčno obveznost. Apple je tako na Irsko med leti 2004 in 2014 prelil za 8,9 milijarde dolarjev, ki bi bili sicer obdavčeni v Avstraliji. Gre za izogibanje plačila davkov, ki je sicer popolnoma zakonito in znano kot »davčno optimiziranje, ki pa kljub temu včasih naleti na kritike. Zapleteno strukturo povezanih in odvisnih družb, lahko podjetja namreč prikažejo dobičke v hčerinskih družbah, ki poslujejo v davčno zelo ugodnem okolju in tako znižajo efektivno obdavčitev matičnih družb na zelo majhne vsote - vsega kakšen odstotek. Podobno sicer ravnajo tudi druge multinacionalke. Apple je na primer leta 2013 v Avstraliji prikazal le 88,5 milijona dolarjev dobička, približno dve milijardi pa je preko singapurske podružnice poslal na Irsko. V finančnem smislu zato Apple za avstralsko vlado ni zel pomemben vlagalec. Vendar je njegovo vpliv večji, tako zaradi zaposlenih v Avstraliji, ki živijo od proizvodnje ali pa prodaje Applovih izdelkov in tudi zaradi velikega tržnega deleža, ki ga ima na trgu telefonov, računalnikov, tablic in podobnih sodobnih naprav.</p>