Adolf Hitler se je ubil na današnji dan pred 75 leti, poročila FBI pa razkrivajo podatke o njegovem domnevnem begu

Adolf Hitler se je ubil 30. aprila leta 1945 v bunkerju pod vladno palačo rajha. To se je zgodilo samo dva dni zatem, ko so partizani v italijanski vasi Giulino di Mezzegra ubili in z glavami navzdol obesili njegovega zaveznika Benita Mussolinija in njegovo priležnico.

Ob napredujoči Rdeči armadi z vzhoda in angloameriških enot z zahoda, ter begu nemških armad z Balkana Hitlerju ni preostala nobena druga opcija.

V nasprotnem primeru bi ga ujeli, čakalo bi ga sojenje in skoraj gotova smrt.

The Independent: Adolf Hitler: How the Nazi dictator met his death 75 years ago and brought the Second World War to a close.https://t.co/ulJ4snMKK9

— tina dannahy (@dannahy_tina) April 29, 2020

Sanje, da bo ustvaril raso nadljudi, so se razblinile, ocenjuje danes Independent.

Hitler se je ustrelil s pištolo 7,65mm Walther PP, istočasno pa je ugriznil v kapsulo cianida, kar naj bi zagotovo povzročilo njegovo smrt.

Isto usodo si je izbrala tudi Eva Braun.

Na enak način sta ravnala tudi Joseph Goebbels in njegova žena Magda, ki je pred tem zastrupila še šest njunih otrok.

Situacija v Berlinu je bila brezupna že od 16. aprila, ko se je začela bitka za Berlin.

Okoli 2,5 milijona sovjetskih vojakov je s 6525 tanki prodiralo proti osrčju Tretjega rajha.

Vodili so jih je maršali Georgij Žukov, Ivan Konev in Konstantin Rokosovki.

Adolf Hitler se je zadnjič pojavil na površju Berlina 20. aprila, da bi razdelil železne križce članom Hitlerjeve mladine, ki so z zadnjimi močmi branili njegovo palačo.

To je bil tudi njegov 56. rojstni dan. Istega dne so ruski vojaki že streljali po Hermannplatzu in ubili vrsto ljudi, ki so stali pred trgovino Karstadt.

30 April 1945 | As Soviet forces neared his command bunker in central Berlin Adolf Hitler shot himself.

Hitler's Thousand Year Reich lasted twelve years, four months & eight days.

We need to commemorate all the victims & remember where ideologies of hatred may lead humanity to. pic.twitter.com/c4y7iXk47e

— Auschwitz Memorial (@AuschwitzMuseum) April 30, 2020

Že 22. aprila je Hitler doživel večji živčni zlom, ko je ugotovil, da Waffen-SS general Felix Steiner ni spoštoval njegovega izrecnega ukaza. To je bilo pozneje odlično upodobljeno v filmu »Downfall.«

Izseček iz filma si lahko ogledate pod člankom.

Steiner bi moral napasti Žukova, medtem ko je nemška deveta armada pod poveljstvom Theodorja Bussa napredovala z juga. Steiner ni želel izvršiti povsem neizvedljivega povelja.

V tem trenutku je bil Hitler že tri mesece v bunkerju, njegova zmožnost razumevanja situacije pa se je hitro zmanjševala.

Ko je 22. aprila prvič priznal, da je vojno izgubil, je Hitler svojega zdravnika dr. Wernerja Haaseja vprašal, kakšen način samomora je najbolj zanesljiv. In Haase, ki je sam umiral za tuberkolozo, mu je predlagal uporabo cianida in pištole.

Nato je Hitlerja 28. aprila razkačilo spoznanje, da se je Heinrich Himmler poskušal »izdajalsko« pogajati z zavezniki.

Tedaj se je odločil, da ukaže eksekucijo njegovega predstavnika Hermanna Fegeleina.

Ni ga zmotilo niti to, da je bil Fegelein poročen z Gretl Braun in je bil takorekoč Hitlerjev sorodnik.

"O Führer, Adolf Hitler, está morto."

Há 75 anos, aquele que se definia como um lobo, líder de uma alcateia de delinquentes sanguinários, dava cabo de sua vida infame feito um rato, acuado pelo Exército Vermelho no subsolo da Chancelaria do Reich, em Berlim.

Não passarão! pic.twitter.com/eAEeWRmYeB

— MotoKоммунист ANTIFA (@AdrianoCezak) April 30, 2020

Nato so ruske enote prodrle do trga Potsdamerplatz, le nekaj blokov od Hitlerjevega bunkerja, deveta armada pa je bila ustavljena na avtocesti Berlin-Dresden.

Dan pozneje je Hitler najprej zastrupil svojega psa Blondija ter tajnicam razdelil kapsule s cianidom. Darilo so sprejemale s kislimi nasmeški.

Potem se je poročil z Evo Braun, napisal testament in se zaprl v bunker.

Slišala sta se dva strela, nato pa so trupli Hitlerja in Eve Braun njuni sodelavci zažgali na dvorišču poslopja.

Toda dvomi o resničnosti te uradne zgodbe so ostali živi vse do danes.

FBI je nedavno razkril več map polnih do nedavnega zaupnih dokumentov, ki vsebujejo številne informacije o domnevnem begu Adolfa Hitlerja, nacističnega vodje in zločinca, v Argentino na samem koncu druge svetovne vojne, leta 1945.

Objavljeni materiali pričajo, da je vodja Tretjega rajha prišel v Južno Ameriko v podmornici in da mu je šest visokih argentinskih uradnikov zagotovilo zatočišče na ranču v južnih Andih.

Iz dokumentov izhaja, da je Hitler zbežal iz Nemčije dva tedna in pol po padcu Berlina, poroča britanski Mirror.

Svetovni mediji poročajo, da so govorice o Hitlerjevem pobegu prišle tudi na ušesa direktorju FBI Edgarju Hooverju, vendar jih je ameriški zvezni urad ocenil za nezadostne in sklenil, da je nemogoče nadaljevati iskanje Hitlerja na podlagi le-teh.

Toda zbrani materiali, s katerih je umaknjena oznaka tajnosti, zdaj razkrivajo, da je FBI kljub temu še dolga leta zbiral vse informacije, ki so kazale, da je Hitler res našel varen pristan prav v Argentini ...

Samo dejanje (pobeg) naj bi bilo organizirano z dvema podmornicama, zgrajenima po (takrat) najsodobnejših standardih in z možnostjo dolge plovbe brez izplutja na površje.

Kot je navedeno v enem od poročil, je Hitler prispel v Argentino skupaj s 50 ljudmi, častniki, ki so bili lojalni njegovemu režimu, in njihovim družinskim članom.

Poročila se sklicujejo, med drugim, tudi na lokalno policijsko poročilo o podmornici, ki se je nenadoma pojavila ob argentinski obali.

V enem od dokumentov piše, da je argentinski novinar trdil, da obstaja poročilo lokalne policije, ki je dokumentirala čudno dogajanje ob obali, ko sta pristali podmornici z visokimi častniki in civilisti.

Poročilo je celo sugeriralo, da je med njimi, kljub preobleki prepoznan tudi znan par, sicer nekoliko kamufliran. Šlo naj bi za Hitlerja in njegovo ljubico Evo Braun, piše Independent.

Eno od poročil navaja, da si je nacistični vodja na vse kriplje prizadeval, da ne bi padel v roke Rusom in se je zato odločil naseliti v Južni Ameriki. Tako si je zagotovil, da ne bo poslan v taborišče za vojne ujetnike.

Prvo poročilo o prihodu nacističnega führerja v Argentino ima datum 21. september 1945, medtem ko je po uradni različici takrat 56-letni Adolf Hitler štiri mesece prej, 30. aprila 1945 storil samomor.

#Hitler would lead the ideology of hatred that culminated in one of the darkest chapters in the history of the 20th century, becoming the ruler of #NaziGermany and leading the political & social movement that persecuted & killed millions of people. pic.twitter.com/F1dgPI8tjf

— Auschwitz Exhibition (@auschwitzxhibit) 20 April 2019

Toda dokumenti FBI, s katerih je naposled umaknjena oznaka tajnosti razkrivajo, da je ameriška zvezna preiskovalna agencija prejela prve podatke o Hitlerjevem preživetju le pet mesecev po njegovi (domnevni?) smrti 30. aprila 1945 in samo dva tedna po tem, ko se je Japonska predala po ameriškem bombardiranju Hirošime in Nagasakija, kar je označilo konec druge svetovne vojne.

Spomnimo, ZDA so leta 1945 izvedle jedrsko bombardiranje dveh japonskih mest.

Po ukazu predsednika Harryja Trumana so Združene države Amerike 6. avgusta odvrgle jedrsko bombo »Deček« na Hirošimo, 9. avgusta pa še bombo »Debeluh« na Nagasaki.

»Upokojeni« nemški diktator in Eva Braun pa sta, kakor sledi iz zbranih fajlov FBI, v Argentini umrla naravne smrti, v častitljivi starosti ...