Adijo brexit? Upor ministrov britanske vlade prisilil Mayevo, da dopusti glasovanje o preložitvi izstopa iz EU

Po poročanju britanskega Independenta je bila britanska predsednica vlade Theresa May prisiljena dopustiti ponovno glasovanje parlamenta o »podaljšanju« rokov iz člena 50. pogodbe o EU (PEU), na podlagi katerega bi sicer Velika Britanija morala zapustiti EU že 29. marca letos.  

Okoli 15 ministrov, ki jih je vodil pravosodni minister David Gauke, v skupini pa sta bila tudi ministrica za delo in upokojitve Amber Rudd in minister za gospodarstvo Greg Clark, je namreč zagrozilo z »uporom«. Napovedali so svoje odstope, kar bi paraliziralo vlado.

Vlada je to odločitev posredovala poslancem v pisni obliki, kljub trditvam Mayeve, da bo Velika Britanija zapustila EU 29. marca – in to z njenim dogovorom ali brez njega.

Kot je dejala, bodo poslanci o spremenjenem ločitvenem sporazumu z EU glasovali do 12. marca. Če ga bodo zavrnili, tako kot sredi januarja, bodo 13. marca glasovali o brexitu brez dogovora.

Če bodo zavrnili obe možnosti, bo vlada po besedah premierke 14. marca predlagala glasovanje o »kratkem in omejenem podaljšanju« brexita. Mayeva je dodala, da je podaljšanje smiselno kvečjemu do konca junija, sicer bi bile v državi potrebne volitve v Evropski parlament.

Mayeva je dejala, da je s predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem imela konstruktivno srečanje o mogočih spremembah irskega varovala, ki bi bile sprejemljive tudi za poslansko zbornico.

Dejala je še, da sta se Velika Britanija in Evropska unija dogovorili o oblikovanju skupne delovne skupine, ki bo poskušala zagotoviti, da med Irsko in Severno Irsko ne bo potrebna trda meja.

V nagovoru poslancem je bila premierka tudi kritična do vodje opozicijskih laburistov Jeremyja Corbyna, ker si je premislil in zdaj dopušča možnost drugega referenduma o brexitu.

Odločitev o tem je tudi sicer po oceni številnih britanskih analitikov »racionalna«, kajti v parlamentu EU ne obstaja potrebna večina za sprejem dogovora, ki ga je Mayeva dosegla z EU, hkrati pa v EU ni pripravljenosti za bistveno spremembo pogojev »varovalke« oziroma »backstopa«, na podlagi katerih bi bila carinska meja med EU in Veliko Britanijo premaknjena na morje, tako da bi bila tudi Severna Irska, ki je sicer del Združenega kraljestva, ostala v carinskem območju EU.

Morda začasno, toda ta začasnost bi lahko brez drugačnega dogovora obeh strani v skladu s sedanjim sporazumom (ki ni dobil podpore britanskega parlamenta) trajala neomejeno dolgo.

Vendar bi podaljšanje roka brexita morale podpreti tudi vse države članice EU. Dovolj je, da je samo ena proti – pa bo Velika Britanije izven EU že 29. marca ob polnoči.

Prav zato se je tudi v Sloveniji nedavno mudil britanski zunanji minister Jeremy Hunt in po informacijah naših diplomatskih virov tudi dobil privolitev slovenske vlade na podaljšanje roka za »brexit.«

Mayeva si sicer prizadeva za »kratko preložitev« in za »najkrajšo možno«, ki bi morda podaljšala rok samo za dva meseca, vendar so v igri tudi drugačni datumi, na primer do konca leta.

To pa je dovolj časa, da se v tem času izvedejo nove parlamentarne volitve in nato tudi še eno glasovanje o brexitu – ki bi lahko razveljavilo izstop Velike Britanije iz EU.

Prav zato Nigel Farage in nekateri najbolj vneti zagovorniki brexita že napovedujejo bojkot morebitnega drugega referenduma.

Med parlamentarci je bil ob tej odločitvi najbolj piker vodja laburistov Jeremy Corbyn, ki je dejal, da je »gospa Mayeva postala prava ekspertka v brcanju pločevinke navzdol po ulici, toda problem je, da sedaj zmanjkuje ulice.«

Laburisti želijo tudi sprejetje pravno zavezujočega amandmaja o tem, da bo glasovanje o preložitvi brexita poslancem v primeru nepotrditve sporazuma Mayeve res omogočeno. Tudi zato, ker je vlada večkrat doslej že prelomila svoje obljube.