Zgrešeno: zaradi decentralizacije in prepoznega naročanja so hitri koronavirusni testi v Sloveniji že bistveno dražji

Slovenska vlada je vendarle odkrila hitre teste, ki jih v drugih državah množično uporabljajo že dolge mesece.

Njihovo uvajanje je v Sloveniji šele sedaj postalo velika novost, čeprav v svetu niso nič posebnega.

Ko smo pristojne institucije v začetku oktobra spraševali, ali jih je Slovenija naročila, so nam v ministrstvu za zdravje odgovarjali z molkom, čeprav so se ti testi že uporabljali v drugih državah.

Ko politik z absolutno močjo zavoha možnost zaslužka, “spozna”, da so hitri testi rešitev.... prej ni.

— Tamara (@tamaravonta) October 26, 2020

Namesto uporabe množičnega testiranja se je vlada raje odločila za metodo zapiranja države.

V tujini so bili ti testi preko poletja že tako običajni, da je pravzaprav celo ameriški predsednik Donald Trump svojo okužbo s koronavirusom, zaradi katere je zbolel za Covidom-19, po poročanju New York Timesa staknil zato, ker so se v Beli hiši preveč zanašali na zanesljivost hitrih testov in niso hkrati nosili še zaščitnih mask.

Hitri testi so namreč manj zanesljivi kot molekularni testi, ki pa trajajo dalj časa in so tudi dražji.

Toda sprememba v strategiji boja proti koronavirusu, ki vključuje obširnejšo uporabo hitrih testov, se znova izvaja nenačrtovano in tako, da bo na koncu znova oškodovana slovenska javna blagajna.

Zaradi teh napak bo uporaba hitrih testov v Sloveniji tudi dražja in manj učinkovita.

Potem ko nam NIJZ, ministrstvo za zdravje in še nekaj institucij ni odgovorilo na nobeno od vprašanj v zvezi z novimi testi, je namreč ta torek, kot poroča necenzurirano.si, dr. Bojana Beović bolnišnicam poslala navodilo, podpisano s strani državne sekretarke Tine Bergant, da naj na klasične molekularne teste pošiljajo le še paciente z znaki koronavirusne okužbe, starejše od 65 let, zdravstveno osebje in osebe z drugimi epidemiološkimi znaki.

Za vse ostale bodo na voljo le še hitri antigenski testi, ki so precej manj zanesljivi, ki pa dajo rezultate že po nekaj minutah.

Zanimivo je, da za omenjeno navodilo minister za zdravje Tomaž Gantar ni vedel.

Na podoben način je Slovenija zamudila tudi pri nabavi cepiva proti gripi, čeprav je bilo že spomladi jasno, da bomo letos potrebovali večje količije tega cepiva.

Cepiva proti gripi je zmanjkalo. Skladišča so bila prazna!!!? Šarec? Ne, Janša!
Je vsaj Počivalšek že v akciji? Na misiji reševanja življenj?

— Rok Omavh (@rokomavh) October 30, 2020

Druga težava je, da zaradi zamude pri naročanju Slovenija, kot smo očitno upravičeno opozarjali, ni naročila dovolj velikih količin hitrih testov.

Če bi Slovenija ravnala tako kot druge države, na primer Nemčija, bi morala naročiti najmanj 200.000 takšnih testov, torej za testiranje vsaj 10 odstotkov prebivalstva.

Znano je tudi, da so nekatere druge države, na primer Slovaška, odločile celo za testiranje celotnega prebivalstva.

Hitri antigenski testi v ZDA 5 dolarjev. https://t.co/3bzhwgh0VM

— (Ivan) Vane Leban (@IvanLeban) October 21, 2020

V Sloveniji pa je očitno uporaba in naročanje testov prepuščena nepregledni kopici bolnišnic.

Te naročajo manjše količine testov in zato teste plačujejo dražje, hkrati pa takšen način naročanja omogoča netransparentno porabo denarja in ponovno plačilo provizij, saj se bodo cene hitrih testov v Sloveniji znova bistveno razlikovale od cen v tujini.

Medtem ko bodo v Italiji za 10 milijonov testov plačali okoli tri evre na test, v Nemčiji pa za devet milijonov testov okoli pet evrov, (v ZDA stanejo še manj, okoli pet dolarjev) so v Splošni bolnišnici Celje in Splošni bolnišnici Murska Sobota od švicarskega Rocheja kupili 6150 testov in za enega odšteli 7,12 evra.

Obenem so v Celju kupili še 2500 testov od domačega podjetja Iris in za vsakega plačali 8,76 evra z DDV.

Pri dražjih testih »s strojnim odčitavanjem«, ki ne bi smeli biti dražji od 15-17 evrov, pa jih slovenske bolnišnice kupujejo po ceni 30-40 evrov.

Za Šempetrsko bolnico zbirajo sredstva obcine in podjetja, med tem ko bo vlada namenila 780 mio EUR za vojsko, vojasko opremo, ki jo ne potrebujemo. Toliko o prioritetah. pic.twitter.com/x5avmol8KU

— Blaž (@Blaz_88) October 29, 2020

Sklep je torej jasen –, ker je država zamujala, ker ni oddala enotnih naročil in sedaj nabavo prepušča bolnišnicam, bomo v Sloveniji teste zaradi tako napačne »decentralizacije« plačevali od dva do štiri evre dražje.

Takšno nabavljanje pa je kratkovidno tudi zato, ker bi morali biti hitri testi na voljo tudi drugim institucijam, državni upravi, policiji, učiteljem in šolarjem.

Vlada, ki (neupravičeno) centralizira nadzorne agencije tako decentralizira naročanje medicinskih pripomočkov tam, kjer je to najmanj primerno.

Prevod: V naslednjih dneh bo toliko ljudi "zrelih za test", da bi klecnile kapacitete za testiranje,..začelo bi se nezadovoljstvo, kaos in panika.
Odlična poteza Vlade.
Hitri testi

Testiranja le še za rizične skupine ter zaposlene v zdravstvu in DSO? https://t.co/37jR9lX8gJ

— JeEnJeLe (@GregaJeLe) October 26, 2020

Smiselna bi bila torej oddaja večjih naročil, saj delovanje po načelu »hiti počasi«, po katerem pa delujejo v ministrstvu za zdravje tisti izbranci slovenske vlade, ki brez znanja iz področja epidemiologije vodijo naš boj s koronavirusom, se v tem primeru kaže kot očitno zgrešen pristop.

Ni pa seveda nenavadno, da se minister za zdravje s svojim področjem zadnjih nekaj mesecev ni uspel pošteno ukvarjati, saj je večino pomladi in poletja porabil za notranjestrankarske razprtije zaradi sporne Aleksandre Pivec, ki jo je tudi predsednik vlade Janez Janša zelo dolgo in predolgo podpiral.

Zaradi tega je predsednik vlade nekaj mesecev morda udobneje vladal, ampak ceno za te zamude bomo znova plačali vsi, zelo verjetno tudi z življenji.