REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Hitri testi proti koronavirusu že po vsem svetu, v Sloveniji pa še vedno popolna neznanka

Hitri testi proti koronavirusu že po vsem svetu, v Sloveniji pa še vedno popolna neznankaJanša je pokazal, kaj zna - predvsem pri ignoriranju pravic starejših. Vir: Twitter

»Testirati, testirati, testirati!« Zahteva Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz začetka pandemije je v Sloveniji še vedno neuresničena. Zakaj?

Jasno – država, ki ogromno vlaga v vojsko istočasno »špara« pri testih.

Že bežen pogled na podatke pokaže, da Slovenija testira precej manj kot številne države v Evropski uniji in izven nje.

In zato nam vlada namesto hitrih testov ponuja vsak dan nove omejitve svoboščin.

In zato nam vlada namesto hitrih testov ponuja vsak dan nove omejitve svoboščin.

Slovenija na milijon prebivalcev testira nekaj čez 122.000 ljudi. Na seznamu je na 71. mestu.

Srbija na primer testira nekaj čez 132.000 ljudi.

Avstralija 313.000, Hongkong 462.000, Danska 751.000, Luxemburg pa 885.000.

Obenem v Evropi, ZDA in azijskih državah zato vse pogosteje uporabljajo nove, hitre teste.

PCR testi imajo svoje pomanjkljivosti.

Ti testi še vedno niso tako natančni kot običajni PCR testi.

Toda tudi PCR testi imajo svoje pomanjkljivosti.

Predvsem so dragi in zamudni, zahtevajo jemanje brisa s pomočjo medicinskega delavca in pošiljanje v poseben laboratorij. Zato rezultati pridejo iz laboratorijev šele čez nekaj ur, včasih pa tudi šele čez dan ali več dni.

Medtem pa se virus lahko širi naprej.

Donald Trump s hitrim testom na covid-19
V Beli hiši so s hitrimi testi pretiravali do te mere, da niso več nosili mask, kar je bilo usodno. Toda hitri testi so lahko zelo pomembni. Nad njimi je bil navdušen tudi predsednik ZDA. Vir: Twitter

Vendar na trg prihajajo že novi, cenejši in hitrejši testi.

Takšni, ki dajejo rezultate v 15-30 minutah, stanejo do pet dolarjev in so skoraj 100-odstotno zanesljivi.

Prav z njimi bi lahko tudi v Sloveniji bistveno omejili širjenje virusa, tako kot so to storili v številnih drugih državah, kjer so množično testirali prebivalstvo.

O njih smo že poročali in nekatere države v Evropi jih že imajo.

Prav z njimi bi lahko tudi v Sloveniji bistveno omejili širjenje virusa, tako kot so to storili v številnih drugih državah, kjer so množično testirali prebivalstvo.

Zanimalo nas je, kdaj bodo na voljo v Sloveniji, toda rezultati naših poizvedovanj so – porazni.

Prvega oktobra smo na ministrstvo za zdravstvo poslali več novinarskih vprašanj o tem, kdaj bodo testi podjetja SD BioSensor na voljo v Sloveniji, ali pa bodo kupili morda kakšne druge in tako naprej.

Naraščanje testiranja

Od ministrstva smo prejeli le sporočilo z avtomatskega odzivnika: »To je avtomatska povratnica za elektronsko pošto, ki je prispela dne 01.10.20 ob 22:43:36. Prosimo, da ne odgovarjate na to sporočilo.«

Odgovora na vprašanja nato vse doslej nismo dobili – čeprav je zakonski rok osem dni, kar pomeni, da je ministrstvo za zdravje prekršilo tudi Zakon o medijih.

Istočasno smo se obrnili tudi na NIJZ. S te institucije smo dobili odgovor, toda znova takšen, da je v resnici – vsebinsko prazen.

Glede testov in testiranja z NIJZ ne moremo odgovarjati. Svetujem vam, da se z vprašanji obrnete na Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

»Glede testov in testiranja z NIJZ ne moremo odgovarjati. Svetujem vam, da se z vprašanji obrnete na Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH),« so nam odpisali.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo je ostal nem, z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pa nam je Maja Kostanjšek odgovorila, da naj se s svojimi vprašanji obrnemo na dr. Miroslava Petrovca.

Tudi njemu smo nato 5. oktobra poslali pismo, v katerem smo ga vprašali, ali kaj ve o hitrih testih na Covid-19, ki jih izdeluje SD BioSensor, ali so učinkoviti, ali jih bo Slovenija naročila oziroma ali bomo naročili kakšne podobne.

Nekatere države, na primer Velika Britanija, Nemčija, Švica in Španija jih namreč že uporabljajo.

Florida - hitri test na Covid 19
Posnetek zaslona video predstavitve hitrega testa, ki se bo uporabljal na Floridi. Vir: Twitter

Naša vprašanja pa so ponovno ostala brez odgovorov.

Vprašanja se zgolj prelagajo iz institucije na institucijo, ob tem pa ministrstvo za zdravje še arogantno krši Zakon o medijih, saj bi moralo odgovoriti v osmih dnevih.

Vlada torej zaradi neprestanega zviševanja števila okuženih svoj srd neprestano znaša nad neukim in neposlušnim ljudstvom, ki menda ni dovolj pazljivo in slabo izvaja ukrepe proti koronavirusu, istočasno molči ali nima pojma o tem, kar bi lahko najbolj pomagalo zamejiti virus – to pa so prav testi.

V svetu je drugače. Hitri Covid testi so na voljo že za 5 ameriških dolarjev, rezultat takšnega testa pa je znan že v 15 – 30 minutah.

In za teste je odgovorna država.

V svetu je drugače. Hitri Covid testi so na voljo že za 5 ameriških dolarjev, rezultat takšnega testa pa je znan že v 15 – 30 minutah.

Na stotine tisočev takšnih tekstov je že v Floridi, uporabljajo pa jih tudi v Itaji, Španiji, Nemčiji, v Beli hiši ...

Hitri Covid test deluje na podlagi testiranja antigenov z nosnim brisom testiranca.

Za razliko od nukleinskega testa, to testiranje zazna prisotnost proteinov virusa, ki sprožijo reakcijo človeških protiteles v imunskem sistemu.

Eden od testov je že dobil dovoljenje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), drugi pa ga bo dobil kmalu.

Test je analogno primerljiv s testom za zaznavanje virusa HIV in virusa sezonske influence.

Za hitri Covid test vzorca zato ni potrebno predati na testiranje v laboratorij.

Test se izvede tako, da testno paličico nosnega brisa potisnejo v napravo v velikosti plačilne kartice.

Tu se vzorec pomeša z reagenti in topili, ki tečejo čez barvni trak, ta pa v primeru okužbe z virusom spremeni barvo.

Testiranje na covid-19 Vir:Twitter
Testiranje na Covid-19. Vir: Twitter

Testi so podobni testom za nosečnost, z dvema modrima črtama, ki kažeta pozitivni rezultat in ju prebere zdravstveni delavec.

Eden od testov je že dobil dovoljenje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), drugi pa ga bo dobil kmalu.

Hitri Covid test je zato za uporabnike bolj prijazen pri uporabi, prav tako pa je tudi bolj dostopen.

Počasnost testiranja je bila namreč (ob visokih cenah) v zadnjem času v državah z velikim deležem okuženih krivec za porast deleža okuženih – predvsem v ZDA, kjer so bile zamude celo večdnevne.

Počasnost testiranja je bila namreč (ob visokih cenah) v zadnjem času v državah z velikim deležem okuženih krivec za porast deleža okuženih – predvsem v ZDA, kjer so bile zamude celo večdnevne.

Demonstrirana občutljivost te metode naj bi bila 97,1%, dokazana specifičnost znotraj klinične študije pa 98,5%.

A tudi pri standardnem testu se število lažnih negativnih rezultatov lahko povzpne na petino vseh testiranih.

Katerokoli testiranje ima namreč tako lažne pozitivne rezultate kot tudi lažne negativne rezultate.

Zato strokovnjaki za popolnoma zanesljive podatke priporočajo komplementarno uporabo več tipov testiranja za bolj gotovo sliko situacije.

Hitri testi naj bi pomagali predvsem državam z nizkimi dohodki, kjer so bili na udaru okužb predvsem zdravstveni delavci.

Naraščanje okuženih s Covid 19 - Slovenija, september 2020
Vir: Twitter, NIJZ

Prvi test izdeluje južnokorejsko podjetje SD BioSensor. To podjetje je že dobilo dovoljenje WHO.

Drugo je ameriško podjetje Abbott, ki testerje prav tako izdeluje v Južni Koreji.

Trenutno v ZDA testirajo 395 ljudi na 100.000 prebivalcev, v Evropi pa 243, medtem ko v Afriki testirajo le 16 ljudi na 100.000 prebivalcev.

Testi naj bi bili na voljo tudi revnejšim državam, v okviru pobude »Dostop do Covid orodij« (Access to Covid tools initiative - ACT accelerator).

Trenutno v ZDA testirajo 395 ljudi na 100.000 prebivalcev, v Evropi pa 243, medtem ko v Afriki testirajo le 16 ljudi na 100.000 prebivalcev.

Pobudo so marca sprožili WHO, Evropska komisija, fundacija Gates in francoska vlada.

V zameno za zagotovljeno količino testov s strani fundacije Gates podjetja dajejo 20 odstotkov proizvodnje na voljo državam z nizkimi ali srednje visokimi dohodki.

Ostalih 80 odstotkov je namenjeno drugim državam.

Nemčija je že naročila 20 milijonov testov, za njo pa tudi Francija in Švica.

Dijaki
Vir: Twitter

Testi naj bi bili tako poceni, da jih bo mogoče uporabiti tudi v šolah, na univerzah in delovnih mestih.

Na Floridi v ZDA so jih pravkar dobili 400.000.

Države, ki si to lahko privoščijo, bodo lahko testirale več. To ne bo popolna zaščita pred koronavirusno boleznijo Covid-19, bi pa lahko drastično omejila širjenje okužb.

To ne bo popolna zaščita pred boleznijo, bi pa lahko drastično omejila širjenje okužb.

Ti testi bi lahko pomenili preobrat tudi za razmere v slovenskih šolah, kjer so učitelji in učenci zmedeni zaradi nasprotujočih si navodil glede nošenja mask.

Še več – pravzaprav bi bilo odpoved nošenju mask v zaprtih prostorih mogoče razumno pojasniti le z dodatno, drugačno zaščito v obliki hitrega odkrivanja okuženih s hitrimi testi.

Umik mask iz šol ob pomanjkanju testov pa se zdi kot še ena napaka, ki bi Slovenijo ob sedanjem porastu okužb lahko drago stala.

Umik mask iz šol ob pomanjkanju testov pa se zdi kot še ena napaka, ki bi Slovenijo ob sedanjem porastu okužb lahko drago stala.

Kaj takšnega bi si lahko privoščili le ob množični uporabi hitrih testov.

Ampak denarja za to naša šparovna vlada seveda nima.

Na slovenskem ministrstvu za zdravstvo in Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) teh testov sploh ne poznajo.

Ali pa se, pod političnim pritiskom, sploh ne oglašajo. 

Tudi vpogled v bazo zdravil in drugih pripomočkov kaže, da teh testov v Sloveniji ne poznamo.

SD BioSensor

Z NIJZ pa so nas po sistemu naj se z mojo težavo ukvarja kdo drug - napotili naprej.

Slovenija se torej s koronavirusom slabo bori predvsem zato, ker zdravstvene institucije ne opravljajo svojega dela, ne pa zato, ker ljudje ne spoštujejo ukrepov.

Slovenija se torej s koronavirusom slabo bori predvsem zato, ker zdravstvene institucije ne opravljajo svojega dela, ne pa zato, ker ljudje ne spoštujejo ukrepov.

Če bi država nabavila dovolj hitrih testov bi tudi življenje lahko veliko bolj normalizirali.

Ampak to seveda stane, žvižgač Ivan Gale pa je pokazal, da so pri nabavi teh zadev zaslužki majhni, politična škoda pa izjemno velika.

Zato je tudi ostal brez službe, v veliko sramoto te države in vlade.

In zato je lažje privarčevati denar za kaj drugega, ljudi pa brez hitrih testov prepustiti njihovi žalostni usodi.

Največjo odgovornost za to pa ne nosi zdravstveni minister, pač pa predsednik vlade.

Delite članek