REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zavajajoč in preuranjen referendum o drugem bloku NEK: Veliko razlogov, da v tem trenutku obkrožimo NE!

Zavajajoč in preuranjen referendum o drugem bloku NEK: Veliko razlogov, da v tem trenutku obkrožimo NE!Najprej je potrebno poskrbeti za red in mir v Evropi, šele potem pa se odločati o tako usodnih projektih, kot je drugi blok NE Krško. To se zdi veliko bolj modra odločitev, kot pa podeljevanje »bianco čeka« slovenski politiki. Vir: Posnetek zaslona, X

V Sloveniji je odločitev za gradnjo drugega bloka NEK v Krškem tako rekoč že padla.

Najprej je potrebno poskrbeti za red in mir v Evropi, šele potem pa se odločati o tako usodnih projektih, kot je drugi blok NE Krško. To se zdi veliko bolj modra odločitev, kot pa podeljevanje »bianco čeka« slovenski politiki.

To lahko vidimo iz dogovarjanja vseh velikih strank o referendumskem vprašanju, ki je morda celo protizakonito.

Prav tako je zelo nenavadno, da se morajo volivci o tem vprašanju odločati že sedaj, ko še ni jasno, kakšna naj bi bila sploh cena tega projekta.

Tretji razlog za zadržanost je dejstvo, da se odločanje o jedrski energiji preveša v čas velikih napetosti v multipolarnem svetu, kjer je izbira graditeljev teh objektov vse bolj omejena s političnimi zahtevami.

To pa lahko vodi do tega, da v Sloveniji ne bomo kupili najboljše in najbolj poceni tehnologije, pač pa zastarelo tehnologijo, ker bodo iz tekme izključeni morda nekateri najboljši, najbolj napredni in morda tudi najcenejši ponudniki.

Gre seveda za podjetja iz Rusije in Kitajske.

Kitajska je na primer na tem področju po poročilih mednarodnih institucij in tudi ameriških strokovnjakov že 15 let pred drugimi, v Sloveniji pa se njenih podjetij kot morebitnih ponudnikov te tehnologije niti ne omenja.

Rusija pa je izključena zaradi vojne, ki ji jo je vsilil - Zahod oziroma ZDA z zvezo NATO.

O tem smo že pisali in opozarjali na možnost, da bo Slovenija zaradi tako zastavljenega projekta in tudi zelo zavajajoče napisanega referendumskega vprašanja na to temo - kmalu  kupila jedrske fičke za ceno mercedesov - kot se je nekoč o nakupu respiratorjev izražal nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Res pa je, da so pri velikih projektih tudi provizije - najvišje. To kažejo tudi malverzacije okoli projekta TEŠ 6.

Ali to pomeni, da je treba biti a priori proti jedrski energiji? Seveda ne.

Primer Nemčije kaže, kako usodno je to lahko. Prav tako je dejstvo, da skoraj vse razvite države jedrsko energijo tako ali drugače vključujejo v svojo mešanico energentov.

Toda ker ima jedrska energija tudi svoje moralne dileme in bodo taki objekti zagotovo še stoletja obremenjevali okolje in generacije, ki bodo prišle za nami bi bilo potrebno še pred odločitvijo raziskati tudi možnosti za »nejedrsko« prihodnost.

Na primer z množično instalacijo »sončnih celic«, vetrnic in podobno.

In z izgradnjo baterijskih ali drugih hranilnikov energije za čas, ko ni ne sonca in ne vetra. Ter zanašanjem na plin - ob v prihodnosti boljših odnosih z Rusijo - za pokrivanje »energetskih lukenj.«

Da je to morda prava pot pa kažejo tudi nekatere študije. Ponovno zato opozarjamo na eno od njih.

Vse slovenske vlade so se sicer nagibale k jedrski rešitvi in skupaj s predsednikom države predvsem ameriškim podjetjem že dale vedeti, da bodo zelo verjetno ponovno med izbranci za »mega posel stoletja.«

Res pa je, da so pri velikih projektih tudi provizije - najvišje.

To kažejo tudi malverzacije okoli projekta TEŠ 6.

Marjan Šarec in NE Krško
Če države res želijo zmanjšati emisije na čim bolj pomemben, hiter in učinkovit način, kot je to le mogoče, potem je bolje, da na prvo mesto postavijo obnovljive vire in ne jedrsko energijo, opozarjajo avtorji študije. Vir: X, posnetek zaslona

Toda še pred tem usodnim korakom, ki bi lahko temeljito zavozil prihodnost države, bi bilo dobro pogledati »čez planke« in ugotoviti, ali obstaja kakšna alternativa.

Takoj na drugi strani meje je na primer Avstrija, ki svoje, že zgrajene jedrske elektrarne nikoli ni zagnala, zelo pa si tudi želi, da bi Slovenija ustavila svojo.

Avstrija in mnoge druge države povsem spodobno živijo tudi brez jedrske energije in prav zato tudi drugače, bolj ekološko naravnano usmerjajo tudi razvoj vse države.

Na prav to pa kažejo tudi nekatere nove študije, ki razkrivajo, da odločitev za eno pot v resnici velikokrat pomeni zapiranje vseh drugih poti pri iskanju energetskih virov.

Odločitev za eno pot v resnici velikokrat pomeni zapiranje vseh drugih poti pri iskanju energetskih virov.

Raziskava, ki je bila leta 2020 objavljena v časniku Nature Energy namreč kaže, da države, ki so pristale na jedrsko energijo v resnici niso bistveno zmanjšale svojih izpustov ogljikovega dioksida, medtem ko se je državam, ki so stavile na obnovljive vire energije - to posrečilo.

Kar pomeni, da bi pot do zelene energije morala voditi preko sončne in vetrne energije in da bi se pri tem morali izogniti jedrski kot stopnički na poti k »dekarbonizaciji« sveta.

Ob ocenjevanju globalnih podatkov med leti 1990-2014, so raziskovalci politike znanosti na Univerzi Sussex ter ISM, mednarodne šole za management ugotovili, da se jedrski in obnovljivi viri energije ne mešajo radi, deloma tudi zato, ker velike, centralizirane jedrske elektrarne zahtevajo drugačno infrastrukturo od bolj razpršenih sončnih elektrarn.

Obstoj jedrskih programov duši programe obnovljivih virov in zmanjšuje njihovo učinkovitost. Vir: X, posnetek zaslona

In ker ima vsaka odločitev lahko velik vpliv na emisije toplogrednih plinov raziskovalci predlagajo, da se problemu pristopi strateško.

»Ta raziskava razkriva iracionalnost zagovarjanja jedrskih investicij, ki so utemeljene na argumentu, 'dajmo narediti vse'«, poudarja soavtor študije Andy Stirling.

Zaradi omejenega časa in virov koavtor Benjamin K. Sovacool poudarja, da bi trošenje denarja za novi jedrski program lahko učinkovito blokiralo uspešnost in delovanje programov obnovljivih virov energije, to pa bi vplivalo na nadaljevanje emitiranja prevelikih količin škodljivih izpustov v zrak.

»Države, ki načrtujejo investicije v nove jedrske elektrarne tvegajo zmanjšanje večjih okoljskih koristi iz investicij v alternativne obnovljive vire,« opozarja Sovacool.

Ta raziskava razkriva iracionalnost zagovarjanja jedrskih investicij, ki so utemeljene na argumentu 'dajmo narediti vse'«.

Če države res želijo zmanjšati emisije škodljivih izpustov v zrak na čim bolj pomemben, hiter in učinkovit način, kot je to le mogoče, potem je bolje, da na prvo mesto postavijo obnovljive vire in ne jedrsko energijo, opozarjajo avtorji študije.

Prav to namreč kaže študija 123 držav sveta v zadnjih 25 letih.

Jedrska energija preprosto ne doprinese k dovolj velikemu zmanjšanju izpustov. Pri tem obstoj jedrskih programov duši programe obnovljivih virov in zmanjšuje njihovo učinkovitost.

Benjmin K. Sovacool, profesor energetske politike v oddelku SPRU na Univerzi Sussex je ob tem dejal: »Dokazi razkrivajo, da je jedrska energija najmanj učinkovita pot med dvema strategijama zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida, z njo pa je povezana tendenca, da ni dobro povezana z alternativami na temelju obnovljivih virov, kar vzbuja veliko dvomov v primernost vlaganj v jedrsko energijo namesto v obnovljive vire.«

Raziskovalci so pri tem uporabili podatke Svetovne banke in Mednarodne agencije za energijo med leti 1990-2014.

Problemi nastajajo tudi zaradi načrtovanja transmisije elektrike in distribucijskih sistemov, kjer je omrežje v primeru jedrske energije prilagojeno centralizirani proizvodnji energije. Vir: X, posnetek zaslona
Raziskava je pokazala, da se jedrska energija in obnovljiv viri preprosto ne marajo in da gre v resnici za nekompatibilne strategije.

Raziskava je pokazala, da se jedrska energija in obnovljivi viri preprosto ne marajo in da gre v resnici za nekompatibilne strategije.

Problemi nastajajo tudi zaradi načrtovanja transmisije elektrike in distribucijskih sistemov, kjer je omrežje v primeru jedrske energije prilagojeno centralizirani proizvodnji energije, to pa posledično naredi za dražje in težje dosegljivo priključevanje manjših proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov na takšna omrežja.

Študija je pokazala, da je v državah z visokim bruto družbenim proizvodom proizvodnja jedrske energije povezana z manjšim padcem emisij, vendar je v komparativnem smislu ta padec precej manjši v primerjavi z investicijami v zeleno energijo.

V določenih državah so te razlike tudi – sedemkrat večje in v korist obnovljivih virov energije. In zato bi bilo potrebno na referendumu, vsaj za zdaj obkrožiti NE.

NE tako dolgo, dokler ne bo jasno, kakšne so alternative in dokler ne bomo mogli varno izbirati naše poti naprej.

Protesti proti odlagališču NEK - na Hrvaškem
Protesti proti odlagališču NEK - na Hrvaškem. Vir: X, posnetek zaslona

Najprej je potrebno poskrbeti za mir v Evropi, šele potem pa se odločati o tako usodnih projektih, kot je drugi blok NE Krško.

Medtem pa lahko neprestano večamo količino energije, pridobljene iz obnovljivih virov.

To se zdi veliko bolj modra odločitev, kot pa podeljevanje »bianco čeka« slovenski politiki.

Ta bi lahko referendum razumela točno tako, kot voljo ljudstva in se nato požvižgala na vse strokovne argumente.

Vlaganje v jedrsko energijo ne sme upočasniti prehoda na druge obnovljive vire, kot se je to dogajalo doslej.

Morda bi bilo najbolje, če bi na koncu prevladalo stališče, ki ga ima Elon Musk, ki je s svojimi projekti v veliki meri že spremenil naš način življenja.

Musk podpira jedrsko energijo kot nizkoogljični in zanesljiv vir energije, zlasti ko gre za sodobne in varnejše zasnove reaktorjev.

Kratkoročno in srednjeročno jo vidi kot nujen element, vendar meni, da bodo dolgoročno prevladovali obnovljivi viri energije in shranjevanje energije.

Musk je bolj navdušen nad obnovljivimi viri energije, zlasti sončno in vetrno energijo, v kombinaciji z baterijskim shranjevanjem.

Obnovljive vire energije vidi kot prihodnost svetovne energetike, zlasti zaradi izboljšanja tehnologije in znižanja stroškov.

Za boljše odločanje zato potrebujemo alternative, pa tudi zaveze države o tem, kako bo in koliko bo vlagala v obnovljive vire energije, ne pa samo v nuklearko.

Vlaganje v jedrsko energijo ne sme upočasniti prehoda na druge obnovljive vire, kot se je to dogajalo doslej.

Dokler vse to ne bo jasno, je odgovor na zavajajoče vpračanje na referendumu lahko le NE.

Še enega, a bistveno večjega TEŠ 6 res ne rabimo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke