REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj so protestniki na Kredarici ob srečanju z Janšo in Hojsem ravnali prav in zakaj so kritike Tee Jarc neutemeljene

Zakaj so protestniki na Kredarici ob srečanju z Janšo in Hojsem ravnali prav in zakaj so kritike Tee Jarc neutemeljeneTea Jarc (levo) med protestom na Triglavu. Vir: Twitter

Le nakaj ur po srečanju s protestniki na Kredarici pod Triglavom se je Janez Janša - znova povzpel na Triglav.

Protestniki bi jima lahko vrnili z isto mero, z žaljivkami, a niso. Najbližje žaljivki je prišel izraz »oink, oink«, ki je letel na Hojsa, pa vendar tudi to ni bila žaljivka.

Tam so, kot je zapisal sam, »razkužili« skale, popeljali na vrh madžarske prijatelje in »dekontaminirali« Triglav.

Namesto da bi se razvila debata o dobesedno pobalinskem, mnogi bi rekli celo odbitem ravnanju predsednika slovenske vlade, so se v Sloveniji razvnele razprave med tistimi, ki so ravnanje protestnikov na srečanju z Janšo obsojali (celo na »levici«) in drugimi, ki so protestnike branili.

Zanimive so predvsem kritike z leve.

Vir: Twitter

Najbolj utemeljen se - na prvi pogled - zdi odziv Aljoše Harlamova, ki je opozoril, da bi moral biti nastop protestnikov drugačen.

V bistvu se je sprva strinjal z oceno kritikov z desne, da je bila Tea Jarc do Janše in Aleša Hojsa žaljiva.

Vendar ta kritika zgreši in jo nato tudi nekoliko korigira...

Pri presoji tega, kar se je zgodilo, glede na to, da gre za posnet material, namreč res ne bi smelo biti posebne dileme.

V resnici protestniki sploh nikogar niso žalili.

Sploh ne gre za to, da bi imeli ljudje, ki že 70 tednov protestirajo in so bili deležni številnih zelo krivičnih postopkov oblasti nekakšno posebno pravico, da jim »poči film« ob srečanju s svojimi oblastniškimi mučitelji.

In da je oporekanje tej posebni, v bistvu uzurpirani pravici s strani sedanje oblasti nekaj etičnega.

Kajti v resnici protestniki sploh nikogar niso žalili.

To je jasno vsakemu, ki se s pisanjem in žalitvami ukvarja na dnevni bazi, na primer novinarjem in pravnikom z nekaj kilometrine.

Povsem jasno pa je, da je bil Janez Janša tisti, ki je že takoj v začetku, ko je videl njihove kolesarske transparente, znova užalil vse protestnike z izjavo, češ da ni vedel, da imajo v Polju dan odprtih vrat.

Polje pa je za Ljubljančane to, kar je za Štajerce Hrastovec: norišnica.

Sporočil jim je torej, da so - norci. Bedaki. Tepci.

V odgovor pa je dobil samo glasno spraševanje in kritike Tee Jarc in kolegov.

In niti ene žalitve.

Ton glasu Tee Jarc je bil res visok, bila je glasna, toda to je res še najmanj, kar bi si vsak, ki žali druge – prislužil.

In visok ton glasu sredi planin ni mogel vznemiriti prav nikogar drugega kot le tiste, ki jim je bil namenjen.

Mimogrede, znani so številni primeri iz sodne prakse, kjer se tistim, ki so bili užaljeni in vračajo žaljivke, ne prizna odškodnina.

V tem primeru pa sta bila Janša in Hojs tista, ki sta prva žalila – Janša tudi na Kredarici, Hojs pa že prej, ko je protestnike imenoval za »svinje«, policiste za »lenuhe« in tako naprej, ne da bi se kadarkoli opravičil.

Protestniki bi jima lahko vrnili z isto mero, z žaljivkami, a niso.

Le kako naj bi ju nagovorili - tako kot kaže primer zgoraj: »Dovolite, da ponižno izrazim svoje morebitno nestrinjanje ob povsem obrobnih ukrepih Vaše überpresodnosti« ?

Najbližje žaljivki je prišel izraz »oink, oink«, ki je letel na Hojsa, pa vendar tudi to ni bila žaljivka.

Človek, ki je protestnike označil za svinje vendarle ne more biti užaljen, če se mu »svinje« pričnejo oglašati – kot svinje. Z drugimi besedami – sam si je kriv za nazorno ponazoritev nečloveškosti in žaljivosti lastnih besed.

Kajti človek, ki je protestnike označil za svinje vendarle ne more biti užaljen, če se mu »svinje« pričnejo oglašati – kot svinje.

Z drugimi besedami – sam si je kriv za nazorno ponazoritev nečloveškosti in žaljivosti lastnih besed.

Ena od protestnic pa je nekoga, najverjetneje Hojsa imenovala za osebek. Žaljivo?

Le zakaj, če gre za osebo, ki ne samo da žali druge ljudi in pogosto laže, pač pa je celo javno požrla lasten nepreklicen odstop.

Da gre zato za osebek, ne pa za osebo, politika z integriteto (kot zahteva celo vladni etični kodeks!) je le kritika ravnanja te osebe, na pa osebna žalitev.

Hojs in ves političen razred veljakov, ki žalijo ljudi s svinjami, komunajzarji, prostitutkami, lenuhi in tako naprej zato nima prav nobene pravice zahtevati od prizadetih, da ob srečanjih z njimi govorijo tiho in ponižno, ne pa glasno in kritično.

Odzivi na tvit Jerneja Vrtovca, ki je obsodil dejanje protestnikov. Vir: Twitter

Trditev, da te neka domnevna kršitev drugega ne odvezuje tega, da sam ravnaš drugače, bolj uvidevno in prav, kot to zagovarjajo Harlamov in še nekateri v debatah na Twittru je sicer na mestu, vendar je v tem primeru zgrešila tarčo, ker sploh ne gre za ta primer.

Zato je preveč čistunska, neuporabna in zgrešena.

Glasno zastavljena vprašanja Tee Jarc pa še niso in nikoli ne bodo dokaz »žalitev«.

In če natančno pogledamo njen govor, lahko vidimo, da je ves čas Hojsu in Janši postavljala – zgolj vprašanja!

Od kdaj pa so glasno postavljena vprašanja že - žalitev?

Odzivi na tvit Jerneja Vrtovca, ki je obsodil dejanje protestnikov. Vir: Twitter

Se še spomnimo, kako se je z žaljivkami odzval Janša na eno samo pripombo Janje Sluge?

Kmalu zatem je retvital poziv k nasilju zoper poslanko.

Nato je Slugo (ki je bila tedaj še poslanka SMC) vzel v bran celo večni gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Zakaj potemtakem Tea Jarc ne bi smela Janši in njegovim aparatčikom iz SDS zgolj glasno zastaviti vrste pomembnih vprašanj?

Če bi želel, bi Janša, glede na 30-letno kilometrino v politiki - premogel vsaj nekaj strpnosti in diplomatske modrosti, ter se približal protestnikom in jim odgovoril. Toda to mu je bilo očitno pod častjo.

Že z govorico telesa je pokazal, da protestnikov nima za sebi enakovredne sogovornike.

Če bi želel, bi se Janša lahko približal kameram in odgovoril. Toda to mu je bilo pod častjo. Z govorico telesa je pokazal, da protestnikov nima za sebi enakovredne sogovornike.

Janša je protestnikom namenil le prisiljene nasmeške.

Namesto da bi odgovoril, je raje le nekaj zamrmral, sikal skozi zobe in odšel.

Kar se tiče vseh ostalih besed, na primer, ocene ene od protestnic, da gre za »ljudi brez sočutja, brez sramu« pa znova velja, da gre zgolj za kritiko in ne žalitve.

Ne samo, da so politiki tudi v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice dolžni trpeti višjo raven kritike kot »navadni« državljani, kaj takšnega kot sta bila Janša in Hojs deležna na Kredarici in še veliko hujše besede, ki lahko tudi »šokirajo« - so politiki dolžni trpeti tako zaradi evropske, kot slovenske zakonodaje.

Tea Jarc ni naredila nič narobe. Napadi na njo koristijo zgolj Janši in njegovim vernikom. Nasprotno, čestitati ji je potrebno za pogum.

V slovenski zakonodaji je namreč prav tako zapisano, da se ne kaznuje tisti, ki izreče žaljivo obdolžitev, »če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.«

Vendar to velja le za dokazovanje dejstev; ko gre za mnenja, imajo ljudje vso pravico oceniti, kaj je moralno in kaj ne, ali politiki ravnajo sočutno ali nesramno in podobno.

To je znano že od »primera Lingens«, primera »Oberschlick v. Austria« in pravnih sporov v Avstriji še iz časa nekdanjega kanclerja Bruna Kreiskega.

Ali je mogoče, da danes nekateri velecenjeni uredniki o vsem tem in o konceptu javne osebnosti - nimajo pojma?

Pri vsem skupaj pa se pozablja še na dejstvo, da je na Kredarici od enega od Janševih spremljevalcev udarec v glavo dobila edino Tea Jarc.

Eden od teh spremljevalcev je protestnike poslal tudi v Afganistan, tej izjavi pa sta se Hojs in Janša smejala, kakor da bi bilo obupno stanje države, povzročeno tudi zaradi podpore Janše in drugih slovenskih politikov ob tej intervenciji nekaj smešnega.

Vse to je v svojem zapisu pojasnila sama Tea Jarc. 

Gre za burjo v kozarcu vode.

Pod črto: Tea Jarc ni naredila nič narobe.

Zato napadi na Teo Jarc koristijo zgolj Janši in njegovim vernikom.

Nasprotno, čestitati ji je potrebno za pogum.

Delite članek