REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Velika tehnološka podjetja EU predložila poročila o cenzuri – tudi o odstranjenih vsebinah iz Slovenije!

Velika tehnološka podjetja EU predložila poročila o cenzuri – tudi o odstranjenih vsebinah iz Slovenije!Cenzura EU je bila potrjena tudi s strani slovenskih evroposlancev...

EU je objavila vrsto poročil, v katerih je podrobno opisano, kaj podjetja na področju družbenih medijev, kot sta TikTok in Meta, počnejo, da bi izpolnila zahteve Zakona o digitalnih storitvah (DSA).

Iz poročil je razvidno, da morajo Facebook, Google in TikTok plačevati cenzorje za uskladitev s bruseljskimi omejitvami svobode izražanja.

Vse zato, da te platforme ohranijo dobre odnose z Brusljem in Evropsko komisijo, saj so sicer lahko kaznovana z kaznimi, težkimi na stotine milijonov evrov.

Gre za postopek, znan iz najbolj mračnih časov diktatur in totalitarizmov.

Iz poročil je razvidno, da morajo Facebook, Google in TikTok plačevati cenzorje za uskladitev s bruseljskimi omejitvami svobode izražanja. V Sloveniji so sicer trije uradni domači pomočniki in »cenzorji« vsebin, pri čemer enega med njimi v skladu z novim razpisom država tudi izrecno plačuje.

Cena za dobrohotnost Evropske komisije je izvajanje striktne in prostovoljne cenzure,

Prav zaradi nje je tudi naša spletna stran v Sloveniji in na spletu – manj vidna.

O tem, kako naše objave izginjajo z npr. Facebooka smo samo posredno obveščeni od bralcev in ko vidimo, kako izginejo v našem »feedu«.

Zoper cenzorske ukrepe ni učinkovitega varstva in nadzora.

V Sloveniji so sicer trije uradni domači pomočniki in »cenzorji« vsebin, pri čemer enega med njimi v skladu z novim razpisom država tudi izrecno plačuje v višini okoli 25.000 evrov.

Gre za Zavod PIP, medtem ko je Oštro partner in uradni cenzor podjetja Meta.

Zavodu PIP smo že lani decembra in ponovno znova poslali vprašanja o njihovem cenzorskem delu v Sloveniji, vendar nam niso odgovorili.

Lahko bi rekli, da so, v skladu s svojo profesionalno usmerjenostjo odgovor pač - cenzurirali...

Te organizacije dobivajo denar tudi od posameznih platform, ki opravljajo cenzorske storitve.

To dokazujejo zadnja poročila.

V skladu s »prostovoljnim kodeksom ravnanja o dezinformacijah« Evropske komisije morajo namreč največje spletne platforme, ki delujejo v EU, predložiti polletna poročila, v katerih pojasnjujejo svoja prizadevanja za boj proti tako imenovanim »dezinformacijam«.

Čeprav je upoštevanje kodeksa opisano kot »prostovoljno«, tistim, ki ga ne upoštevajo, grozijo globe v skladu z Zakonom o digitalnih storitvah (DSA), ki je začel veljati leta 2023.

Ti preveritelji dejstev so samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta označili več kot 14 milijonov objav na Facebooku. Vir: X

Komisija je v sredo objavila poročila podjetij Meta, TikTok, Google, Twitch in več kot dveh ducatov drugih platform.

Vsako poročilo obsega več sto strani in podrobno opisuje omejitve svobode izražanja ter politike cenzure, ki so bile uvedene na zahtevo EU.

Mednje spadajo omejitve političnega izražanja v zvezi z volitvami, ki jih je EU od leta 2024 naprej uvedla pri vseh večjih evropskih volitvah pod pretvezo boja proti »ruskemu vmešavanju«.

Glede na dokumente, ki jih je objavil pravosodni odbor ameriškega predstavniškega doma v začetku tega leta, so bili ti ukrepi skoraj vedno uporabljeni »za oškodovanje konservativnih ali populističnih političnih strank«

Glede na dokumente, ki jih je objavil pravosodni odbor ameriškega predstavniškega doma v začetku tega leta, so bili ti ukrepi skoraj vedno uporabljeni »za oškodovanje konservativnih ali populističnih političnih strank«

V svojem poročilu je TikTok priznal, da je letos odstranil več kot pol milijona objav v zvezi z volitvami v Bolgariji, na Cipru, Danskem, Madžarskem, Malti, Portugalskem in v Sloveniji.

Po drugi strani pa so se organi EU vmešavali v volitve na nacionalni ravni, ne da bi institucije EU sama v tem videle karkoli spornega.

Znana so poročila o prizadevanjih EU za vmešavanje v bolgarske, romunske in madžarske volitve.

TikTok je bil na primer pod izjemno močnim pritiskom iz Bruslja, potem ko med romunskimi predsedniškimi volitvami leta 2024 menda ni uvedel dovolj strogih omejitev.

V isti državi je vrhovno sodišče na podlagi netočnih navedb onemogočilo sodelovanje na volitvah kandidatu, ki je zmagal v prvem krogu predsedniških volitvah.

EU je to pozdravila.

Vsako poročilo o cenzuri obsega več sto strani, vsa večja podjetja na področju družbenih medijev pa so priznala, da se zdaj zanašajo na »preveritelje dejstev«, ki jih je odobrila EU, da nadzorujejo vsebine na svojih platformah.

Podjetje Meta je pojasnilo, da zdaj samodejno zniža uvrstitev vsebin, na katere opozorijo preveritelji dejstev, medtem ko je YouTube navedel, da je usposobil modele umetne inteligence za preventivno odstranjevanje vsebin, za katere meni, da bi bile v nasprotju s standardi.

Več poročil navaja, da morajo platforme same kriti plače preveriteljev dejstev.

Ti preveritelji dejstev so samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta označili več kot 14 milijonov objav na Facebooku.

Kljub temu, da je v DSA izraz »dezinformacija« omenjen več kot ducatkrat, ta direktiva tega izraza nikjer ne opredeljuje. Gre za postopek, znan iz najbolj mračnih časov diktatur in totalitarizmov, ko so bili državljani preganjani zaradi namerno zelo široko in nejasno zapisanih pravnih formulacij »mišljenskih deliktov«.

Vsaka platforma družbenih medijev je v svojem poročilu posvetila tudi eno poglavje konfliktu med Rusijo in Ukrajino, pri čemer je Facebook poudaril, da vse objave o tem konfliktu nadzorujejo proevropski preveritelji dejstev, ki iščejo »dezinformacije in napačne informacije«.

V resnici pa gre zelo pogosto le za dejstva ali mnenja, ki cenzorjem niso všeč. Te informacije bi po mednarodnih konvencijah morale biti celo zaščitene – v resnici pa so cenzurirane.

Ruskim medijskim hišam je dostop do Facebooka prepovedan, medtem ko ukrajinske medijske hiše lahko prosto delujejo, Kijevu pa je dovoljeno celo zbirati sredstva na tej platformi.

Zanimivo je še nekaj in to si velja zapomniti: kljub temu, da je v DSA izraz »dezinformacija« omenjen več kot ducatkrat, ta direktiva tega izraza nikjer ne opredeljuje.

Gre za postopek, znan iz najbolj mračnih časov diktatur in totalitarizmov, ko so bili državljani preganjani zaradi namerno zelo široko in nejasno zapisanih pravnih formulacij »mišljenskih deliktov«.

Po isti poti pa stopa – EU.

Ali kot ocenjuje ena od kritik DSA-ja, ki so ga z velikim navdušenjem potrdili tudi številni slovenski poslanci: »Perfidnost Zakona o digitalnih storitvah (DSA) je v ustvarjanju namerno nejasnih psevdopravnih podlag pod izrazi, kot so sovraštvo, spodbujanje in dezinformacije. Upravljavce platform ekonomske spodbude silijo v preventivno cenzuro. Pravna jasnost ni odločilni dejavnik; ekonomski pritisk prek grožnje z globami je.

V kombinaciji z naraščajočo mrežo tako imenovanih "zaupanja vrednih prijaviteljev" – nevladnih organizacij in zasebnih akterjev, ki nacionalnim organom poročajo o potencialno kritičnih vsebinah – se pojavlja bolj omejen javni diskurz. Bruseljska pravila o skladnosti se tako učinkovito izvajajo brez formalne imenovalne ureditve cenzure.«

In kdo iz Slovenije je sodeloval pri uvajanju te digitalne diktature?

Pri končnem potrjevanju Akta o digitalnih storitvah (DSA – Digital Services Act) v Evropskem parlamentu 5. julija 2022 so vsi slovenski evropski poslanci glasovali ZA potrditev. Niti en slovenski poslanec ni glasoval proti ali se vzdržal.

Glasovanje po poslancih:

Glasovali ZA:

  • Irena Joveva (Renew Europe / Gibanje Svoboda)

  • Klemen Grošelj (Renew Europe / Gibanje Svoboda)

  • Milan Brglez (S&D / SD)

  • Matjaž Nemec (S&D / SD)

  • Ljudmila Novak (EPP / NSi)

  • Franc Bogovič (EPP / SLS)

  • Romana Tomc (EPP / SDS)

  • Milan Zver (EPP / SDS)

Glasovali PROTI:

  • Nihče

Vzdržani:

  • Nihče

Akt je bil v Evropskem parlamentu podprt z veliko večino – zanj je glasovalo 539 poslancev, 54 jih je bilo proti, 30 pa se jih je vzdržalo.

Ob tem pa je amriško ministrstvo za pravosodje pravkar vstopilo v pravno bitko na strani Elona Muska in platforme X proti Evropski komisiji.

Na sodišču v Luxemburgu je vložilo uraden ugovor.

Gre za resen odgovor ameriškega pravosodja, ki bi lahko imelo posledice tudi v Evropi.

O tem, kaj pomeni ta cenzura za EU in za Slovenijo bomo sicer podrobneje poročali v enem od naslednjih člankov.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke