V EU se začenja bitka za milijarde evrov, Slovenija med najbolj nezadovoljnimi, Šarec grozi z vetom

Voditelji članic EU so danes v Bruslju, kot smo že napovedali, začeli prva resna pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027, ki lahko trajajo več dni in noči.

Ključna odprta vprašanja so obseg proračuna, kohezijska sredstva in rabati za neto plačnice.

Slovenija je med tistimi članicami, ki so s kompromisnim predlogom najbolj nezadovoljne.

#UPDATE EU leaders clashed Thursday at the start of a summit to decide the bloc's seven-year budget after Brexit, with divisions between rich nations, poorer ones wanting to preserve spending and others wanting to fund global ambitions https://t.co/b00X07ITvR #EUBudget pic.twitter.com/x622kzdola

— AFP news agency (@AFP) February 20, 2020

»Vse je na mizi. Čakanje ne bo olajšalo ničesar. Čas je za odločitve,« je dan pred vrhom poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Njegov kompromisni predlog, ki ga je predstavil konec minulega tedna, je podlaga za pogajanja.

V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, ki želijo čim več kohezijskih sredstev. A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej.

Pogajanja namreč otežuje tudi odhod Velike Britanije iz EU, saj je unijo zapustila ena največjih neto plačnic, zaradi česar bo po bruseljskih izračunih v prihodnjem sedemletnem obdobju zazijala luknja približno 75 milijard evrov.

Slovenija je po neuradnih informacijah med članicami, ki so z Michelovim kompromisnim predlogom najbolj nezadovoljne.

Premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle, je v primeru neupoštevanja ključnih slovenskih prioritet tudi že zagrozil z vetom.

Ključne slovenske prioritete so: ohranitev kohezijskih sredstev čim bliže 3,073 milijarde evrov, kot je predvidela Evropska komisija, preprečitev drastičnega padca sredstev za Zahodno Slovenijo in čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja glede na sedanje večletno finančno obdobje.

Gre za okvirje »finančne perspektive« med leti 2021–2027.

Bitka poteka predvsem med dvema skupinama držav.

Na eni so »Frugali« (ekonomični, vzdržni). Te so: Nizozemska, Avstrija in Danska kot največje neto vplačnice, ki zahtevajo proračun, ki ne bo presegal 1 odstotek domačega BDP-ja.

The ‘frugal four’ advocate a responsible EU budget https://t.co/W9iuMWvr6v In D berichtet keiner darüber.
Ein Schritt in die richtige Richtung.

— Schmidt (@Schmidt18782696) February 17, 2020

Predlog Evropske komisije je bil sicer 1,1 odstotka.

Na drugi strani so »Prijatelji kohezije« (FoC), ki jih nekateri diplomati iz prve skupine zaničevalno imenujejo »prijatelji korupcije.«

Tukaj so na isti strani Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, Estonija, Hrvaška, Malta, Slovenija, Bolgarija, Ciper, Litva, Latvija, Romunija, Portugalska in Grčija.

Frugali trdijo, da zmanjšanje porabe za 90 milijard evrov za kmetijstvo in kohezijo ni dovolj, v skupini FoC pa odgovarjajo, da bi Frugali zlahka plačali več.

Debata je postala še bolj strupena tudi zato, ker je Evropska komisija predlagala, da naj bi v prihodnje dodeljevanje kohezijskih sredstev bilo odvisno od spoštovanja načel pravne države.

To pa je rdeča zastava za nacionalistične vlade na Madžarskem in Poljskem, kjer ocenjujejo, da bi jim na ta način, zaradi kritik na račun nespoštovanja prava na področju obravnave beguncev, pravosodja in podobno EU lahko odvzela sredstva.

V Franciji pa jih najbolj skrbi omejevanje sredstev za kmetijstvo, v Nemčiji pa ob teh debatah ne bi radi bili videti »slabši od Francozov.«

Predsednik Sveta EU je predlagal nov proračun, kjer bi države plačale 1,074 odstotka svojega BDP-ja v proračun EU.

Toda eden od diplomatov iz države plačnice je za Guardian že dejal, da tega pač »ne bodo plačali« in da je »čas na njihovi strani.«

Nov pogajalski predlog za proračun EU za obdobje 2021-2027, ki ga je predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, je za Slovenijo še vedno neustrezen, je v Bruslju povedal zunanji minister Miro Cerar.

Gonna be a fun week . There are two main rivals in the budget battle. On one side there are “the Frugals”. On the other side there are the “Friends of Cohesion”. Or “The Friends of Corruption, you mean?” spat one EU diplomat from a Frugal state https://t.co/g2khgtFov4

— Gregory Bufithis (@GregBufithis) February 17, 2020

V primerjavi s prejšnjim predlogom obstajajo rahle izboljšave na področju kohezijske politike, a to ni dovolj, opozarja slovenski zunanji minister.

Ob tem je spomnil na slovenske prioritete: ohranitev kohezijskih sredstev na ustrezni ravni, ustrezna rešitev za razvitejšo od dveh slovenskih regij, Zahodno Slovenijo, ter povečanje, ne zmanjšanje sredstev za podeželje.

Zunanji minister je tudi izpostavil, da je glavni nosilec pogajanj premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle.

In @FT: The ‘frugal four’ advocate a responsible EU budget
 https://t.co/hVYwD6h0Jv

— Swedish MFA (@SweMFA) February 17, 2020

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Matej Marn pa je slovenska stališča zastopal na prvem delovnem sestanku po predstavitvi prvega Michelovega kompromisnega predloga, na katerem so države predstavile svoja stališča.

Michelov predlog, ki je nastal na podlagi pogovorov z vsemi voditelji sedemindvajseterice, ni bistveno drugačen od decembrskega predloga takratnega finskega predsedstva EU, ki ni zadovoljil nikogar.

EU budget panic: £191billion Brexit black hole sparks row among divided nations https://t.co/pCFhjRUDur

— JamessReality (@JamessReality) February 19, 2020

Tudi Slovenijo je razočaral.

Dejstva so jasna: V odstopu ali ne, o stotinah milijonov evrov več ali manj za Slovenijo v naslednjih sedmih letih bo ta konec tedna v Bruslju z ostalimi voditelji EU še vedno usodno soodločal - odstopljeni premier Marjan Šarec.