Madžarska, Poljska in Češka so z zavračanjem migrantov kršile evropsko zakonodajo

Gre za svetovalno mnenje generalnega pravobranilstva, zadeva pa je zelo politično napeta, saj je zaradi tega vprašanja med članicami EU že prišlo do resnih sporov.

Omenjene tri države so namreč zavrnile sprejem beguncev in migrantov in ob tem navajale varnostne razloge ter izpodbijale pravne podlage, po katerih bi vsaka od držav morala sprejeti določeno število migrantov.

Generalno pravobranilstvo je sklenilo, da je v skladu z načelom solidarnosti, ki velja v EU »včasih potrebno deliti bremena.«

Polish government spokesman Piotr Muller commented the announcement with a statement saying “The most important thing for the Polish government is to guarantee the security of our people & the decision was taken to protect Poland from uncontrolled immigration”. #StandStrongPoland https://t.co/0CYjr42FbW

— BasedPoland (@BasedPoland) November 1, 2019

Evropskemu sodišču sicer ni potrebno pri končni razsodbi slediti mnenju generalnega pravobranilstva, toda to se pogosto res zgodi.

Sodbo o tej zadevi je mogoče pričakovati v začetku naslednjega leta.

Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Muller, je v odgovoru na to informacijo ponovil, da je za njihovo državo »zagotavljanje varnosti za državljane najpomembnejša naloga politik vlade« in da so bili ukrepi poljske vlade sprejeti »zaradi interesov poljskih državljanov in potrebe po zaščiti zoper nenadzorovano migracijo.«

Do mnenja prihaja v trenutku, ko Nemčija opozarja na morebitno ponovitev migrantske krize iz leta 2015.

Leta 2015 je več kot milijon migrantov iz Bližnjevzhodnih držav uspelo vstopiti v Evropo, večinoma v Nemčijo.

EU je nato določila kvote migrantov, ki bi jih morale sprejeti posamezne države, ki pa so te kvote zavrnile.

Greece's overcrowded migrant camps are 'on the edge of catastrophe' https://t.co/6Ns4owuMgl

— Dunja Mijatovic (@Dunja_Mijatovic) November 1, 2019

Razmere, v katerih na egejskih otokih v Grčiji živijo begunci in migranti, so se sicer v zadnjih 12 mesecih dramatično poslabšale in potrebni so nujni ukrepi za izboljšanje tamkajšnjih groznih življenjskih pogojev.

To je prav te dni, ob koncu petdnevnega obiska v Grčiji opozorila komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović.

Mijatovićeva je zgrožena nad nehigieničnimi pogoji, v katerih na otokih živijo migranti.

»Gre za eksplozivno situacijo,« je spričo pomanjkanje zdravstvene oskrbe in slabih higienskih razmer v prenatrpanih centrih ocenila komisarka, ki je obiskala sprejemne centre na Lezbosu, Samosu in v Korintu.

Navaja, da ljudje denimo več ur stojijo v vrstah za hrano in stranišča.

Na Samosu pa družine celo krušijo dele skal, da bi si na strmem pobočju uredile zasilna bivališča, pogosto zgrajena iz dreves, ki so jih sami posekali.

»To nima več ničesar opraviti s sprejemom prosilcev za azil. To je postal boj za preživetje,« je ocenila komisarka.

There is no lack of information available to European countries on how to handle the migration flows in a coordinated, safe and organised manner which upholds the human dignity and rights of migrants. https://t.co/fDoV0v4Udo

— Dunja Mijatovic (@Dunja_Mijatovic) October 31, 2019

Komisarka je tudi pozdravila odločitev grške vlade, da do konca leta z otokov na celino preseli 20.000 migrantov.

V centrih na petih grških otokih s skupno nastanitveno zmogljivostjo za 6300 ljudi namreč trenutno živi prek 34.000 ljudi.