Frugali proti Prijateljem korupcije: V EU se pripravljajo na proračunsko bitko, Slovenijo v boj vodi Marjan Šarec

Predsedniki vlad, kanclerji in premierji sedemindvajsetih držav EU se že pripravljajo na dolg in naporen spopad za določitev novih evropskih »davkov« in razdelitev evropskih sredstev v naslednjih sedmih letih.

Gre za okvirje »finančne perspektive« med leti 2021–2027.

Bitka poteka predvsem med dvema skupinama držav. Na eni so »Frugali« (ekonomični, vzdržni) - Nizozemska, Avstrija in Danska kot največje neto vplačnice, ki zahtevajo proračun, ki ne bo presegal 1 odstotek domačega BDP-ja.

The ‘frugal four’ advocate a responsible EU budget https://t.co/W9iuMWvr6v In D berichtet keiner darüber.
Ein Schritt in die richtige Richtung.

— Schmidt (@Schmidt18782696) February 17, 2020

Predlog Evropske komisije je bil sicer 1,1 odstotka.

Na drugi strani so »Prijatelji kohezije« (FoC), ki jih nekateri diplomati iz prve skupine zaničevalno imenujejo »prijatelji korupcije.«

Tukaj so na isti strani Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, Estonija, Hrvaška, Malta, Slovenija, Bolgarija, Ciper, Litva, Latvija, Romunija, Portugalska in Grčija.

Frugali trdijo, da zmanjšanje porabe za 90 milijard evrov za kmetijstvo in kohezijo ni dovolj, v skupini FoC pa odgovarjajo, da bi Frugali zlahka plačali več.

Debata je postala še bolj strupena tudi zato, ker je Evropska komisija predlagala, da naj bi v prihodnje dodeljevanje kohezijskih sredstev bilo odvisno od spoštovanja načel pravne države.

To pa je rdeča zastava za nacionalistične vlade na Madžarskem in Poljskem, kjer ocenjujejo, da bi jim na ta način, zaradi kritik na račun nespoštovanja prava na področju obravnave beguncev, pravosodja in podobno EU lahko odvzela sredstva.

V Franciji pa jih najbolj skrbi omejevanje sredstev za kmetijstvo, v Nemčiji pa ob teh debatah ne bi radi bili videti »slabši od Francozov.«

Predsednik Sveta EU je predlagal nov proračun, kjer bi države plačale 1,074 odstotka svojega BDP-ja v proračun EU.

Toda eden od diplomatov iz države plačnice je za Guardian že dejal, da tega pač »ne bodo plačali« in da je »čas na njihovi strani.«

Nov pogajalski predlog za proračun EU za obdobje 2021-2027, ki ga je predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, je tudi za Slovenijo še vedno neustrezen, je v Bruslju povedal zunanji minister Miro Cerar.

Gonna be a fun week . There are two main rivals in the budget battle. On one side there are “the Frugals”. On the other side there are the “Friends of Cohesion”. Or “The Friends of Corruption, you mean?” spat one EU diplomat from a Frugal state https://t.co/g2khgtFov4

— Gregory Bufithis (@GregBufithis) February 17, 2020

V primerjavi s prejšnjim predlogom obstajajo rahle izboljšave na področju kohezijske politike, a to ni dovolj, opozarja slovenski zunanji minister.

Ob tem je spomnil na slovenske prioritete: ohranitev kohezijskih sredstev na ustrezni ravni, ustrezna rešitev za razvitejšo od dveh slovenskih regij, Zahodno Slovenijo, ter povečanje, ne zmanjšanje sredstev za podeželje.

Zunanji minister je tudi izpostavil, da je glavni nosilec pogajanj premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle.

In @FT: The ‘frugal four’ advocate a responsible EU budget
 https://t.co/hVYwD6h0Jv

— Swedish MFA (@SweMFA) February 17, 2020

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Matej Marn pa je slovenska stališča zastopal na prvem delovnem sestanku po predstavitvi prvega Michelovega kompromisnega predloga, na katerem bodo države predstavile svoja stališča.

Michelov predlog, ki je nastal na podlagi pogovorov z vsemi voditelji sedemindvajseterice, ni bistveno drugačen od decembrskega predloga takratnega finskega predsedstva EU, ki ni zadovoljil nikogar.