EU po odhodu Velike Britanije »flika« finančno luknjo, diplomati pa priznavajo: »Tepemo se kot dihurji v vreči!«

Konec tedna se bodo voditelji EU znova sešli ob razpravi o najpomembnejšem vprašanju v prihodnjih nekaj letih – »o finančni perspektivi« v naslednjih letih oziroma proračunu Evropske unije.

Odločali bodo o tem, koliko bo potrebno plačati v skupno blagajno EU in koliko bo kdo iz nje dobil.

Vse to pa se bo dogajalo v trenutku, ko bo v blagajni v naslednjih letih zazijala velika luknja zaradi odhoda Velike Britanije iz EU.

I fear that there is no ambition in the next EU budget... #DerechoUEm

‘Fighting like ferrets in a bag’ as EU tries to plug Brexit cash holehttps://t.co/XORAjYHdHD

— Julio Guinea Bonillo  (@JulioGuinea) February 17, 2020

S tem je veliko članic postalo »povprečno bolj razvitih«, s tem pa so izgubile tudi možnost do črpanja sredstev iz proračuna EU.

Predsednike vlad, kanclerje in druge vodilne zato čaka težko delo.

Odhod Velike Britanije bo namreč v proračunu EU za naslednjih sedem let, od leta 2021 do leta 2027 pustil veliko, 75 milijard evrov (62 milijard funtov) veliko finančno luknjo.

 Kdo bo prevzel breme tega izpada se bodo pogajali voditelji 27 članic EU konec tega tedna v Bruslju.

»In sedaj se tepemo kot dihurji v vreči,« je prostodušno priznal eden od evropskih diplomatov.

Sporna vprašanja obsegajo tako kmetijske doklade kot znanstvene programe in sredstva za boj proti klimatskim spremembam.

Vse to pokriva večletni finančni okvir oziroma finančna perspektiva, kot z evfemizmom v EU imenujejo to, kar je v državah proračun.

Ko se bodo voditelji dogovorili, jih čaka še potrditev vedno bolj nepredvidljivega Evropskega parlamenta.

Minister-presidenten Oostenrijk, Denemarken, Zweden en NL stuurden vandaag stuk in bij FT: "The ‘frugal four’ advocate a responsible EU budget". Samen met Duitsland betalen deze vijf landen 75% van de nettobetalingen. https://t.co/qxfmrNdFwA via @financialtimes pic.twitter.com/oIjfynSVhq

— Sywert van Lienden (@Sywert) February 17, 2020

Brez dogovora bi se vse financiranje EU ustavilo v devetih mesecih, vključno s kohezijskimi sredstvi, kot se imenuje pomoč za najbolj revne regije v EU.

Nov pogajalski predlog za proračun EU za obdobje 2021-2027, ki ga je predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, je tudi za Slovenijo še vedno neustrezen, je v Bruslju povedal zunanji minister Miro Cerar.

V primerjavi s prejšnjim predlogom obstajajo rahle izboljšave na področju kohezijske politike, a to ni dovolj, je poudaril.

Ob tem je spomnil na slovenske prioritete: ohranitev kohezijskih sredstev na ustrezni ravni, ustrezna rešitev za razvitejšo od dveh slovenskih regij, Zahodno Slovenijo, ter povečanje, ne zmanjšanje sredstev za podeželje.