Štajerska varda in Kranjska vahta razkrivata slabosti obrambno-varnostnega sistema

Potem, ko smo na Insajderju med prvimi poročali o pojavitvi t. i. Kranjske vahte na Facebooku, je slovenska policija, v sodelovanju s pristojnim državnim tožilstvom, pričela raziskovati še en pojav paravojaške, oborožene skupine. Preiskavo vodijo na Policijski upravi Kranj, ki morajo zdaj po vzoru štajerskih kolegov raziskati, kaj je v ozadju teh fotografij.

Od Šiškota do eksperimenta

Andrej Šiško, poveljnik Štajerske varde, je v interjuju za naš portal že pred pridržanjem napovedal, da se bodo deželne straže ali varde ustanovile v drugih slovenskih deželah . V drugem intervjuju pa je izjavil, da je bil postroj njegove varde le provokacija.

Zato je ob objavi fotografij na Facebooku, ki so kmalu zaokrožile še po drugim družbenih omrežjih, bilo razumljivo prisotno prepričanje, da je Kranjska vahta povezana s Šiškotom, ki se trenutno nahaja v sodnem pridržanju. A že istega dne so avtorju izvorne objave izbrisali svoje sporočilo, ter zapisali, da je pri objavi šlo le »medijski eksperiment z namenom ugotavljanja odziva medijev«.

Vseeno to ni preprečilo kranjskim policistom oz. kriminalistom, da niso nadaljevali s preiskavo glede na podlagi objavljenih fotografij, predvsem zaradi morebitne uporabe pravega orožja.

Tako se trenutno izvaja intenzivna kriminalistična preiskava, hkrati tudi preverjajo sume uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Da bi čim hitreje končali preiskavo, so na kranjski policijski upravi avtorja oz. avtorje zaprosili, da se zglasi(jo) pri njih z namenom razjasnitve okoliščin.

Poslanci o Šiškotu

Še istega dne, torej 17. septembra, se je na nujni seji sestala državnozborska komisija za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb, ki so odgovorne za nadzor takih paravojaških skupin. Komisija je na seji sprejela tri sklepe in sicer so se poslanci sprva seznanili s poročilom pristojnih organov (predvsem policije in Sove) glede delovanja paravojaških skupin v Sloveniji. Kot drugo so pozvali pristojne službe, da posredujejo poročila o lastnih težavah, s katerimi se ukvarjajo pri odkrivanju, nadzoru in pregonu skupin, ki rušijo ustavno ureditev. Zadnji sklep se je nanašal, da bo komisija na koncu pripravila priporočila za okrepitev nacionalnega obrambno-varnostnega sistema.

Po seji je predsednik komisije Matej Tonin dejal tudi, da je potrebno čim prej izvesti reformo nacionalne varnosti, pri čemer bi bila ta zelo konkretna: »Sovo je treba razpustiti. Obveščevalno-varnostni sistem je nujno treba zgraditi na novih, sodobnih temeljih. Sova je bila vzpostavljena v devetdesetih letih in od tedaj se je svet bistveno spremenil.«

Cerarjevi »grehi«

»Grehe« vlade Mira Cerarja je tako podedovala vlada Marjana Šarca, v kateri se Cerar nahaja, zdaj v vlogi zunanjega ministra. Cerar v svojem, skoraj popolnem mandatu ni uspel reorganizirati oz. okrepiti slovenskega obrambno - varnostnega sistema, še posebej glede zakonodaje, ki narekuje delo policije, Slovenske obveščevalno- varnostne agencije (Sove) kot tudi obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva (OVS MORS).

Prav zakonodaja sedaj onemogoča, da bi lahko preiskovali take in drugačne skupine, ki grozijo s kaznivimi dejanji. Sedaj policija lahko prične uporabljati posebne preiskovalne metode šele na podlagi odredbe pristojnega sodišča, ki lahko tako odredbo izda le v primeru izkazanih sumov, da je bilo kaznivo dejanje že storjeno, se izvaja oz. se bo storilo.

Preventivno bi na tem področju lahko več delali tudi obe obveščevalno-varnostni organizaciji, a sta tudi le-ti omejeni z zakonodajo. Zato je tudi nerazumljivo (spletno) zgražanje vidnejših komentatorjev čez, zakaj Sova nima svojih ljudi v takih skupinah oz. zakaj jih ne nadzira bolje? Seveda, tako delovanje in bližnji nadzor je bil možen v času predhodne države, a ko so obveščevalci omejeni z demokratičnimi pravili, je prav tako njihovo delovanje – omejeno.

Razmah islamističnega terorizma v zadnjih dveh desetletjih je spodbudil najbolj prizadete države, da so spremenile zakonodajo, okrepile vrste obveščevalcev kot tudi ustanovile nove, specializirane agencije, še posebej na področju informatike.

Cerar je v svojem kabinetu imel tudi državnega sekretarja za nacionalno varnost, obramboslovca Erika Kopača, a tudi temu ni uspelo izvesti reforme tega sistema. Nasprotno, Cerarjeva vlada je bila soočena z dolgotrajno stavko policistov, ki je bila pozneje končana, kot tudi s tiho, nikoli vidno stavko pripadnikov Sove.

Šarec in Črnčec – reformatorja?

Morebiti je prav zato Šarec v svoj kabinet imenoval Damirja Črnčeca za državnega sekretarja, ki je v preteklosti vodil obe obveščevalno-varnostni organizaciji in ima tako neposredne izkušnje? Črnčec, ki je nato nadaljeval še z akademsko kariero, je bil izjemno glasen kritik odločitev Cerarjeve vlade na področju nacionalne varnosti, pri čemer so nekatere njegove izjave presegle mejo dobrega okusa. A prav Črnčec, katerega imenovanje je sprožilo žolčne reakcije z obeh političnih polov, razkriva še en primer problema obravnave govora v demokratični družbi . Vsaka neprimerna izjava še ni kaznivo dejanje ter tako posledično ni predmet policijske obravnave.

Če se bo Črnčec obdržal na pridobljenem položaju, bo imel pred seboj težko nalogo. Sprva bo tako potrebno najti že obe vodji Sove in OVS. Medtem ko naj bi direktor Sove Zoran Klemenčič kmalu odstopil, je OVS trenutno brez generalnega direktorja. Cerarjeva vlada je namreč le dan pred
parlamentarno potrditvijo Šarčeve vlade odslovila dotedanjega direktorja OVS Franca Trbovška.

Kopač je v svojem mandatu pripravil osnutek zakona o Sovi, a je ta obstal na pravosodnem ministrstvu Gorana Klemenčiča in ni nikoli prišel niti v koalicijsko usklajevanje. Ali bo Šarec uporabil ta predlog ali bosta skupaj s Črnčecem pripravila nov predlog, bo pokazal čas.

A dejstvo je, da slovenski organi pregona potrebujejo večje pristojnosti, še posebej glede nadzora mednarodnih komunikacij kot tudi slovenskih državljanov, ki niso povezani s tujino.