Ni zastonj kosila: usoda vlade v rokah Zmaga Jelinčiča, ki sploh ni bil povabljen na slastno »koalicijsko kosilo«

Potem ko se je predsednik vlade Marjan Šarec odločil, da vse prvake koalicijskih strank povabi na skupno kosilo je postalo bolj ali manj jasno, da bosta proračuna Slovenije sprejeta.

In res sta bila sprejeta. Res pa je tudi, da bo usoda vlade odlsej odvisna od Zmaga Jelinčiča, ki - sploh ni bil povabljen na slastno koalicijsko kosilo. 

Strankarski voditelji so se sicer gostili ob meniju s štirimi hodi.

Meni današnjega koalicijskega kosila:
Postrvji file, ocvrta kroglica bisernega ješprenčka, svinjska ribica in za sladico poširana hruška na malinovem gelu. pic.twitter.com/ykHKA31ZZw

— Miha Orešnik (@MihaOresnik) November 20, 2019

Pričeli so s pedjedjo: mariniran file postrvi v soku agrumov na korenčkovem pireju.

Nadaljevali so z ocvrto kroglico bisernega ješprenčka in parmezanovim čipsom. Za glavno jed so posegli po svinjski ribici v ohrovtu na praženih jurčkih, s sotirano zelenjavo.

Za sladico pa so jim kuharji privoščili v teranu poširano hruško na malinovem gelu, obloženo s sadjem in sladoledom.

Če bo koalicijsko kosilo dobro in dosti vina bo proračun sprejet in vlada obstane, če ne pa ne.

— Mar_Tin (@MarTin98766959) November 18, 2019

V opoziciji sicer medtem opozarjajo, da bi bil zdaj primeren čas za reforme, teh pa vlada ni predvidela. Kljub temu pa je svoje glasove obljubila stranka SNS.

V koalicijskih strankah so z načrti vlade zadovoljni, bi pa v nekaterih omilili fiskalno pravilo, da bi bilo več denarja za investicije.

DZ ima na dnevnem redu še predlog novele zakona o davku na dodano vrednost, ki predvideva znižanje obdavčitve knjig in drugih publikacij s sedanjih 9,5 na pet odstotkov.

Po vetu državnega sveta pa so poslanci znova odločali o treh zakonih.

Zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter noveli zakona za uravnoteženje javnih financ, ki bi lahko bila sprejeta, novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki bi ukinila dodatek za delovno aktivnost pa verjetno ne bo sprejeta.

Ker na pristojnem odboru DZ ni dobila zadostne podpore, je ministrstvo za delo že napovedalo, da potrebnih 46 glasov podpore ne bo več iskalo.

Kako se bodo vladni načrti iztekli pozneje, pa zaradi neobstoječe večine, potrebne za sprejem večine zakonov - ni povsem jasno. Očitno je le, da bo vlada Marjana Šarca odslej odvisna predvsem od dobre volje Zmaga Jelinčiča.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je sicer prepričan, da ima Slovenija tako glede presežkov kot zniževanja javnega dolga enega najboljših proračunov med evrskimi državami.

Imamo najboljše šolstvo, najboljše zdravstvo, zdaj še najboljši proračun. Ni da ni. https://t.co/PH4hTyiGNv

— Blaz Mrevlje (@mrevlje) November 19, 2019

Državni zbor zato obravnava predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Poslanci so proračuna potrdili.

Nevarnosti, da ne bi bila sprejeta, skorajda ni bilo, saj je podporo manjšinski koaliciji še pred odhodom Levice v »popolno opozicijo« obljubil Zmago Jelinčič, predsednik SNS. Jelinčič zagotavlja, da vedno »drži besedo.«

Proračuna prinašata najvišjo porabo doslej: za leto 2020 so odhodki določeni v vrednosti 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 10,450 milijarde evrov.

To ne presega mej, ki jih je spomladi v skladu s fiskalnim pravilom določil DZ, je zatrdil minister Andrej Bertoncelj.

Vlada trdi, da je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila ob zavedanju umirjanja gospodarske rasti, med prioritetami pa izpostavila zdravstvo, znanost, gospodarstvo in varnost.

»Vlada se na upočasnitev gospodarske rasti odziva hitro in z veliko mero previdnosti,« je dejal Bertoncelj.

Upoštevala je tudi posledice oktobra sprejetih davčnih sprememb, ki bodo znižale prilive od dohodnine, a po pričakovanjih ministra Bertonclja tudi povečale potrošnjo in s tem davčne prilive.

Kandidatka @StrankaSAB za novo ministrico za razvoj, kohezijo in strateške projekte je @AngelikaMlinar.@ABratusek ob predstavitvi: "Kandidatka bo, ko bo sprejet proračun." pic.twitter.com/pHzDzqg1rZ

— Miha Orešnik (@MihaOresnik) November 19, 2019

Bertoncelj je poudaril, da bo Slovenija z obravnavanima proračunoma tudi po šestletnem obdobju gospodarske rasti ohranila visoko raven socialne varnosti in še okrepila razvejan sistem socialne in družinske politike.

»K izboljšanju socialnega položaja posameznikov bodo prispevali tudi dvig minimalne plače in usklajevanje pokojnin,« je dodal.

"Če ziprs in proracun ( zaradi dopolnil) ne bosta usklajena, pomeni da proračuna ni. Kot verjetno ne bo vec finančnega ministra. "

— Suzana Perman (@SuzanaP24ur) November 19, 2019

Predlog proračunov kot običajno spremlja predlog zakona o njunem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja državnega proračuna in zadolževanja ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna.

V njem je zapisana tudi višina povprečnine za občine, ki pa jo je odbor DZ za finance v petek na predlog SDS in NSi precej zvišal, kar pa po besedah premierja Marjana Šarca lahko precej podre strukturo proračuna in povzroči težave.

»Proračuna sta pripravljena ob predpostavki, da občinam pripada povprečnina v višini, kot jo je predlagala vlada,« je opozoril Bertoncelj in dodal, da bosta v primeru drugačnega zneska povprečnine neusklajena s spremljajočim zakonom o njunem izvrševanju, to pa pomeni, da ju ne bomo imeli.

S posebnim zakonom se bo omerjla tudi rast stroškov dela v javnem sektorju in določila izredna uskladitev pokojnin v letu 2020.

Kako bo zatem pa je še povsem nejasno.

Proračun je odvisen od Zmagoslava Plemenitega.

— Deus Sagittarius (@DeusSagittarius) November 19, 2019

Za sprejem zakonov je vlada potrebovala podporo vsaj Jelinčičeve SNS, to pa pomeni, da bi lahko SNS bistveno bolj kot doslej usmerjala politiko vlade.

Iz koalicije se že slišijo glasovi o tem, da bi lahko bilo to nesprejemljivo in da bi bila cena za sodelovanje s SNS lahko previsoka.

To pa pomeni, da vprašanje novih volitev ni več vprašanje let, pač pa morda le mesecev.