REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija in reševanje problema posojil v frankih: še vedno bliže Srbiji kot pa Hrvaški in Madžarski

Slovenija in reševanje problema posojil v frankih: še vedno bliže Srbiji kot pa Hrvaški in Madžarski

Težave tistih, ki so se zadolžili v frankih bi se lahko rešile tudi z novimi zakoni. Prav zato Odbor DZ za finance obravnava predlog zakona državnega sveta o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede posojil v švicarskih frankih, ki ga je v DZ vložil državni svet.

Podpirajo ga v Združenju frank in v zvezi potrošnikov, odklonilno stališče do njega pa imajo vlada, finančno ministrstvo in Banka Slovenije.

Predlog predvideva, da bodo morale banke kredite v švicarskih frankih, ki so bili sklenjeni med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, konvertirati v kredite v evrih, in sicer z veljavnostjo na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v švicarskih frankih oz. z valutno klavzulo v švicarskih frankih.

Banka bi lahko v spremenjeni pogodbi ob upoštevanju prvotno dogovorjenega pribitka določila višje obrestne mere, takšne, kakršne so ob času sklenitve pogodbe veljale za kredite, dane v evrih.

Banke bi bile posojilojemalcem dolžne povrniti razliko med vsoto, ki so jo ti dolgovali zaradi uporabe frankov in valutne klavzule, in vsoto, ki bi jo bili dolžni, če bi bila posojila sklenjena v evrih in brez uporabe valutne klavzule.

Banka Slovenije

Vendar pa predlog zakona po mnenju vlade ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Sistemski posegi v civilnopravna razmerja bi morali biti »čim manjši«, obenem pa bi morali najprej izkoristiti »obstoječe možnosti reševanja problematike«, je izpostavila vlada.

Zakonodajnopravna služba DZ je nanj podala številne pripombe in pod vprašaj postavila rešitve, ki predvidevajo retroaktivnost in ki posegajo v načelo enakosti ter v različne pravice.

Toda pri tem je prav tako res, da se v nasprotju z prakso v Evropi zadolženim v frankih na ta način kršijo njihove pravice.

Hitreje kot Slovenija na tem področju napreduje reševanje tega problema v nekaterih drugih državah.

Hitreje kot Slovenija na tem področju napreduje reševanje tega problema v nekaterih drugih državah.

Hrvaško vrhovno sodišče je tako na primer v začetku septembra javnosti predstavilo težko pričakovano sodbo, s katero ugotavlja, da so banke kršile kolektivne interese in pravice posojilojemalcev, ki so sklenili kreditne pogodbe v švicarskih frankih.

Višje sodišče za gospodarske zadeve je namreč lani na podlagi tožbe hrvaškega »Potrošača« pravnomočno ugotovilo, da so banke kršile pravice svojih strank, s tem ko so posojila vezale na tečaj švicarskega franka.

S tem je hrvaško vrhovno sodišče pritrdilo stališčem nižjestopenjskih sodišč, da so tožene banke v določenih časovnih obdobjih kršile kolektivne interese in pravice potrošnikov posojilojemalcev, s tem ko so sklepale kreditne pogodbe z uporabo nepoštenih in ničnih ter zato neveljavnih pogodbenih pogojev, pri čemer posojilojemalcem niso dovolj dobro pojasnile, kaj lahko pomeni vezava glavnice na tečaj švicarskega franka.

S tem so banke ravnale v nasprotju z zakonom o varstvu potrošnikov.

Tudi v Srbiji je njihovo vrhovno kasacijsko sodišče prišlo do istih ugotovitev. Vendar je v Srbiji podobno kot v Sloveniji vidna tendenca, da se »ščitijo banke.«

V Srbiji so  namreč poskusili problem rešiti s posebnim zakonom (»«lex specialis«) na podlagi katerega bi uporabniki kreditov podpisali nove sporazume, na podlagi katerih bi jim bil preostali del dolga konvertiran v evre. Ob tem bi bil preostali del dolga zmanjšan za 38 odstotkov.

Edina prava pot bi bila, da ti ljudje svoje dolgove odplačajo sami. Vzeli so kredit, ki je bil v tistem trenutku ugodnejši in to daleč ugodnejši od kredita v evrih.

Vendar gre za zakon, ki bolj ščiti banke kot državljane.

Edina prava pot bi bila, da ti ljudje svoje dolgove odplačajo sami. Vzeli so kredit, ki je bil v tistem trenutku ugodnejši in to daleč ugodnejši od kredita v evrih.

Vlada je namreč v tem primeru sprejela zakon potem, ko je Vrhovno kasacijsko sodišče v Srbiji sprejelo pravno mnenje, da so nične vse odredbe pogodb o kreditih v frankih, v kolikor banka ni dostavila dokaz, da se je v tej valuti tudi zadolžila za plasiranje odobrenega denarja. Odvetnik Mišo Dobrijević trdi, da gre za »vrabca v roki« kjer naj bi državljani odstopili od že vloženih tožb, »banke pa bi na koncu znova profitirale.«

Po drugi strani pa v tudi Srbiji nekateri menijo, da to ni prava pot.

»Edina prava pot bi bila, da ti ljudje svoje dolgove odplačajo sami. Vzeli so kredit, ki je bil v tistem trenutku ugodnejši in to daleč ugodnejši od kredita v evrih. In tako kot dobiček od takšne rešitve pripada samo njim – tudi tveganje pripada samo njim…Druga rešitev je, da razliko plača država, to je – mi. Za dolžnike je ta možnost sijajna. Za nas – ne vidim niti enega od razlogov za kaj takega,« opozarja profesorica Ekonomske fakultete v Beogradu Nada Popović v Talasu, ki ga izdaja »Libertarijanski klub«.

Frank in Evro, gibanje
pod črto tečaja 1 CHF= 0.89 EUR – tisti klienti, ki imajo tečaj v švicarskih frankih dobičkarji glede na tiste, ki so se zadolžili v evrih.

To dokazuje tudi z grafikonom, kjer so pod črto tečaja 1 CHF= 0.89 EUR – tisti klienti, ki imajo tečaj v švicarskih frankih dobičkarji glede na tiste, ki so se zadolžili v evrih.

Ne glede na to pa so na Madžarskem in v Hrvaški te probleme rešili z državno intervencijo in z zakonom. Toda na madžarskem je bilo 500 000 takšnih kreditov, sanacija pa je stala okoli 9 milijard evrov. Ker je bilo veliko ljudi prizadetih zaradi tega, bi to lahko vplivalo na rezultate volitev in tako je bila zadeva hitro rešena.

Na Hrvaškem je bilo takšnih primerov okoli 100.000 in tudi tu so bili krediti hitro konvertirani zaradi zakona.

Četrtkova pričakovana sodba SEU C-260/18, ki je odjeknila v vseh svetovnih medijih, končno prinaša rešitev za več kot deset tisoč nerešenih sodnih sporov in ne pušča več nobenega dvoma: kreditne pogodbe vsebujejo nepoštene pogoje.

V Srbiji je Narodna banka Srbije dolžnikom ponudila štiri druge možnosti, ki pa jih ne želijo izkoristiti, temveč raje vlagajo tožbe. Popovičeva pa trdi, da se je tako »ustvarila nova interesna skupina, ki v tem poslu odlično služi – to pa so odvetniki in združenja dolžnikov, ki na svojih spletnih straneh pozivajo – tožite banko.«

Toda po drugi strani je res, da so »polovičarske« rešitve, ki jih ponujajo kreditojemalcem ne samo v Sloveniji in Srbiji, pač pa še kje po Evropi lahko precej dražje.

V Združenju frank so pravkar – ne da bi o tem poročala večina medijev v Sloveniji - opozorili na zelo podoben in podučen primer na Poljskem.

»V teh dneh smo priča zanimivemu razvoju afere švicarski frank na Poljskem. Po tem, ko niso sprejeli zakona, ki bi ublažil posledice nepoštenega ravnanja bank na način, da bi ohranil kreditne pogodbe v veljavi, so oblasti kreditojemalce raje prepustile počasnim in dragim sodnim mlinom. Četrtkova pričakovana sodba SEU C-260/18, ki je odjeknila v vseh svetovnih medijih, končno prinaša rešitev za več kot deset tisoč nerešenih sodnih sporov in ne pušča več nobenega dvoma: kreditne pogodbe vsebujejo nepoštene pogoje in poljska sodišča jih morajo razglasiti za nične, razen če se kreditojemalci strinjajo s konverzijo posojil v domačo valuto.

Plenković in Orban
Andrej Plenković in Viktor Orban.

Poljske banke so soočene z milijardami, ki jih bo potrebno vrniti oškodovancem. Končno se je zganila tudi poljska oblast, saj je tokrat potrebno rešiti banke! Po poročanju tiskovne agencije Reuters je poljski finančni minister Jerzy Kwiecinski sporočil, da bodo z mešanico zakonskih ukrepov bankam pomagali prebroditi težave. Nedvomno jim bodo pomagali z davkoplačevalskim denarjem.

Še je čas, da se vlada izvije iz primeža finančnega lobija, prizna potrošnikom in državljanom zakonsko in moralno pravico ter obvaruje državni proračun pred socializacijo stroškov, ki so jih povzročile banke.

Čeprav je Poljska oddaljena od nas, je njihov primer za Slovenijo zelo pomemben. Žal je naša javnost o poljskem primeru zaradi zgovorne medijske blokade povsem neobveščena in ne more sprevideti, da argumenti v razpravi o slovenski aferi švicarski frank niso na strani bank in vlade. To je svojevrstna zagata, saj je v slovenskem parlamentu na preizkusu prav takšen zakon, ki lahko prepreči najhujše – socializacijo neodgovornega ravnanja bank, Vaša vlada pa kljub jasnim sporočilom evropskega sodišča vztraja na slepi poljski poti.

Na srečo lahko v Sloveniji tak scenarij še preprečimo. V torek, 08.10.2019, bo Odbor za finance DZ razpravljal o Predlogu Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih in ob tem tehtal tudi negativno mnenje k zakonu, ki ga je nanj naslovila Vaša vlada. Še je čas, da se vlada izvije iz primeža finančnega lobija, prizna potrošnikom in državljanom zakonsko in moralno pravico ter obvaruje državni proračun pred socializacijo stroškov, ki so jih povzročile banke,« opozarjajo v Združenju Frank.

Vse kaže, da je slovenski primer bliže dogajanju v Srbiji kot pa na Madžarskem in v Hrvaški. Ker je prizadetih manj problem ni dobil »politične teže«. Na to kaže tudi zadržan odnos vlade, ki očitno v Sloveniji ne čuti političnega pritiska kreditojemalcev v frankih.

Cena za to pa bi lahko bila v prihodnosti tudi za slovensko državo – in ne sedanjo vlado – precej visoka.

Kakor da se nismo ničesar naučili iz zgodbe o hrvaških varčevalcih, izbrisanih in podobno …

Komentarji