REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Predlagane rešitve za posojila v frankih bi bilo po mnenju ministrstva treba preučiti z vidika finančne stabilnosti

Predlagane rešitve za posojila v frankih bi bilo po mnenju ministrstva treba preučiti z vidika finančne stabilnostiFoto: STA

Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da glede predlaganega koncepta zakonskega reševanja problematike posojil v švicarskih frankih ostajajo odprta nekatera temeljna pravna vprašanja. Med drugim ocenjujejo, da bi bilo treba predlagani zakonski osnutek ovrednotiti z vidika finančne stabilnosti, o njem pa bi se morala izreči tudi ECB.

V omenjenem združenju so namreč v sodelovanju z Inštitutom za ustavno pravo pripravili osnutek zakona za ureditev problematike posojil v frankih, v parlamentarni postopek pa ga namerava vložiti stranka DeSUS. Ta sicer še išče podporo drugih strank iz koalicije.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je v četrtek po seji vlade dejala, da je do predloga zakona zadržana. Pojasnila je, da je predstavnikom Združenja Frank, s katerimi se je večkrat srečala, predlagala alternativni način reševanja zakona, a ga niso sprejeli.

Na ministrstvu so po prvem sestanku, na katerem jim je združenje vsebino zakonskega osnutka podrobno predstavilo, besedilo natančno preučili.

Ker po navedbah ministrstva glede predlaganega koncepta reševanja te problematike ostajajo odprta nekatera temeljna pravna vprašanja, so, kot so danes na ministrstvu pojasnili v odgovoru za časnik Finance, združenju na drugem srečanju predlagali, da bi za mnenje glede predloga zakona zaprosili še ministrstvo za pravosodje, to je z vidika vprašanj, ki jih ureja obligacijsko pravo, ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za varstvo potrošnikov.

Na ministrstvu ocenjujejo, da bi bilo treba zakonski osnutek v sodelovanju z Banko Slovenije in drugimi nadzorniki finančnega sistema ovrednotiti tudi z vidika njegovega vpliva na finančno stabilnost, torej ne le z vidika bančnega sistema, ampak "celotnega finančnega sistema, ki ima razvit širok nabor variabilnih finančnih instrumentov".

V tem delu bi bil po prepričanju ministrstva pomemben tudi odziv Evropske centralne banke (ECB), saj bi ji morali predlog zakona poslati v presojo, ker vsebuje rešitve s področja valutnih tveganj in finančne stabilnosti.

Pri tehtanju konkretnih vsebinskih rešitev bi bilo treba po mnenju pristojnega ministrstva preučiti tudi, ali res obstaja širši javni interes, ki bi kljub veljavnim pravilom glede varstva potrošnikov pri potrošniškem kreditiranju opravičeval predlagan poseg v obligacijska razmerja z zakonodajnim aktom.

Zakon bi zajel posojilne pogodbe, sklenjene v obdobju med letoma 2000 in 2010 in vse kredite v švicarskih frankih - tako že odplačane in konvertirane kot še aktivne in tudi tiste, katerih terjatve so bile prodane.

Na Združenju bank Slovenije temu, da bi z zakonom reševali napačne poslovne odločitve posameznikov, nasprotujejo.

Z zakonom s celotnim imenom zakon o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih želijo na Združenju Frank izenačiti pogoje kreditojemalcev v švicarskih frankih s pogoji tistih, ki so takrat najemali kredite v evrih. Zakonski osnutek predvideva zvišanje skupne obrestne mere na način, da se pogoji kreditojemalcev izenačijo s pogoji tistih, ki so v tistem času najemali kredite v evrih.

Skupna obrestna mera se bo tako s konverzijo zvišala, in sicer s spremembo iz obrestne mere libor in s pogodbo dogovorjenega pribitka v euribor in dogovorjeni pribitek. Banke bi torej s preoblikovanimi pogodbami ustvarile toliko dobička, kot je običajen za posojila v evrih.