REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Poslancev SMC ne bo med vlagatelji predloga zakona o posojilih v frankih

Poslancev SMC ne bo med vlagatelji predloga zakona o posojilih v frankihFoto: STA

Poslancev SMC po besedah Simone Kustec Lipicer ne bo med podpisniki predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Kot je pojasnila vodja poslanske skupine, se v SMC zavzemajo za to, da se rešitev poišče na individualni ravni. V SD zakon podpirajo, v DeSUS bodo počakali, kaj bo glede predloga povedalo finančno ministrstvo.

Osnutek zakona je predložilo Združenje Frank, v parlamentarni postopek pa ga je nameravala vložiti stranka DeSUS. Predsednik omenjene stranke Karl Erjavec je danes ob prihodu na koalicijski vrh dejal, da bodo v stranki počakali na to, kaj bo glede osnutka povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

Predloga zakona o posojilih v frankih je v parlament predložilo Združenje Frank

"Čakamo na strokovno mnenje ministrstva za finance. Ministrica je imela določene pripombe in je opozarjala na morebitne posledice. Najprej je treba poskrbeti, da bo zakon strokovno brezhiben, da ne bomo pozneje ugotovili, da je vlada storila kakšno napako," je dejal Erjavec.

Prvak koalicijske stranke je še pojasnil, da je DeSUS prvi dal načelno podporo zakonu, mora pa biti zakon strokovno utemeljen. "Ne smemo vložiti zakona, za katerega bi kasneje ugotovilo, da je ustavno sporen, da povzroča nove probleme in nove krivice," je ponovil.

Med podpisniki predloga po besedah vodje poslanske skupine SMC Kustec Lipicerjeve ne bo poslancev največje koalicijske stranke. Kot je dejala, so v poslanski skupini po temeljiti razpravi ocenili in pozvali, naj se Združenje bank Slovenije in Združenje Frank usedeta in poiščeta rešitev na individualni ravni.

"Če bi delali tovrstne izjeme, bi te najverjetneje pomenile potencialno krivico za ostale davkoplačevalce, ki v njihove medsebojne odnose niso bili vpleteni," je dodala Kustec Lipicerjeva. Pojasnila je, da se sicer v poslanski skupini o podpori zakonu niso izrekali, so pa dali oceno, "da med podpisniki predloga zakona poslancev SMC ne bo".

Simona Kustec Lipicer
Vodje poslanske skupine SMC Kustec Lipicerjeve zagotavlja, da njihovi poslanci ne bodo podprli predlog, katerega predlaga Združenje Frank, foto: STA
Predsednik tretje koalicijske partnerke SD Dejan Židan je medtem poudaril, da v SD zakon podpirajo. "Dejstvo je, da posamezniki niso bilo dobro informirani," je dejal.

Po Židanovih besedah obstaja zelo veliko sumov, ki se jih da verjetno celo dokazati, da so banke že imele informacije in jih tistim, ki so najemali posojila, niso posredovale. "Torej lahko izhajamo iz tega, da so bili zavedeni. Ker so bili zavedeni, pa imajo pravico do povrnitve," je poudaril.

"Zakon podpiramo tudi zato, ker verjamemo, da če ima ena stranka informacije, ki jih drugi zataji, v bančnih poslih pa se to ne bi smelo zgoditi, je stranka upravičena do odškodnine," je še dejal in dodal, da so sicer v SD pripravili dopolnilo k predlogu zakona.

Zakon bi zajel posojilne pogodbe, sklenjene v obdobju med letoma 2000 in 2010, in vse kredite v švicarskih frankih - tako že odplačane in konvertirane kot še aktivne in tudi tiste, katerih terjatve so bile prodane.

Z zakonom s celotnim imenom zakon o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih želijo na Združenju Frank izenačiti pogoje kreditojemalcev v švicarskih frankih s pogoji tistih, ki so takrat najemali kredite v evrih. Zakonski osnutek predvideva zvišanje skupne obrestne mere na način, da se pogoji kreditojemalcev izenačijo s pogoji tistih, ki so v tistem času najemali kredite v evrih.

Skupna obrestna mera se bi tako s konverzijo zvišala, in sicer s spremembo iz obrestne mere libor in s pogodbo dogovorjenega pribitka v euribor in dogovorjeni pribitek. Banke bi torej s preoblikovanimi pogodbami ustvarile toliko dobička, kot je običajen za posojila v evrih.

Na Združenju bank Slovenije temu, da bi z zakonom reševali napačne poslovne odločitve posameznikov, nasprotujejo.