Šarec pred poslanci: nakupi orožja nujni, otroška kirurgija pa potrebuje mednarodni nadzor

Državni zbor je redno sejo nadaljeval s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Marjanu Šarcu in ministrom, vprašanja poslanskih skupin predsedniku vlade in njegovi odgovori pa so se dotikali različnih področij – migracij, gradnje karavanškega predora, nakupov orožja in problemom v zdravstvu. Sejo je neposredno prenašala tudi RTV SLO.

Vprašanje glede izvajanja projekta gradnje druge cevi avtocestnega predora Karavanke je Šarcu postavil poslanec SDS-a Zvonko Černač. Po njegovi oceni bo projekt izveden za vsaj 14 milijonov evrov preveč denarja.

Poslanec največje opozicijske stranke je prepričan tudi, da odločitev državne revizijske komisije, da turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret izloči iz razpisnega postopka, ni bila neodvisna in strokovna, pač pa izrazito politična. Pri tem je izpostavil, da so trije člani komisije obenem člani koalicijskih Socialdemokratov.

Koordinator Levice Miha Kordiš je Marjanu Šarcu postavil vprašanje glede rebalansa proračuna za naslednje leto in glede izdatkov za obrambo. Levica namreč ocenjuje, da bodo oklepniki Oshkosh4x4 preplačani.

Šarec je poudaril, da se je država zavezala zagotavljati varnost državljanom. Leta 2004, ko je vstopila v Nato, se je zavezala tudi k dvigu porabe na 2 odstotka BDP-ja. Vojsko potrebujemo, da smo suverena država, še posebej v luči zadnjega dogajanja po svetu, "kar se lahko zgodi tudi nas", je dejal Šarec. Opozoril je, da se je vsota denarja ki je namenjena Slovenski vojski v zadnjih letih ves čas zmanjševala, tako da je padla s 447 milijonov evrov na 307 milijonov evrov. Zato je po njegovi oceni zdaj je čas, da se viša. Napovedal je, da bodo oklepnike 4x4, ki bodo nadomestili hummerje, tudi kupili. Kordišu je še dejal, da je dilema, ki jo navaja - topovi ali maslo - napačna, saj da potrebujemo eno in drugo. 

"Hummerji so iztrošeni in jih je treba nadomestiti, sicer bomo lahko šli po vojašnicah, pa jim boste vi razložili, da bodo šli peš ali s kolesom po Afganistanu, kjer je morebitno minsko polje," je dejal Kordišu.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic predsednika vlade Marjana Šarca vprašala, kako bo vlada rešila program otroške srčne kirurgije, da bo varen za obolele otroke, in kako bo povrnila zaupanje ljudi v zdravstveni sistem.

Šarec je odvrnil, da dogajanja pod prejšnjo vlado, ko je bil inštitut ustanovljen, ne želi komentirati, saj ga ni bilo zraven. Dejal je, da se je pred potrditvijo vlade srečal z Igorjem Gregoričem, prisoten pa je bil takrat še prihodnji zdravstveni minister Samo Fakin. Pogovarjali so se o več vidikih delovanja instituta in vsem je bil skupen cilj vrnitev zaupanja, je dejal Šarec. Po nastopu vlade pa so se odločili, da bo inštitut ostal pod UKC Ljubljana, za to obstaja vrsta vzrokov, nekateri so statutarno-pravne narave, pa tudi dejstvo, da UKC zdaj zagotavlja, da program deluje. Šarec je še dejal, da se je srečal s predstavnikoma staršev in da so se strinjali, da zadeva potrebuje mednarodni nadzor.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti je Šarcu postavil vprašanja v zvezi z naseljevanjem tujcev v Sloveniji. Zanimalo ga je, koliko tujcev je v Sloveniji, koliko od njih ima dovoljenje za delo, kje ti tujci delajo, ter koliko otrok in sorodstva je s sabo pripeljal vsak tujec z delovnim dovoljenjem.

Šarec je odgovoril, da ima v Sloveniji 172 tisoč tujcev veljavno dovoljenje za prebivanje. Zavod za zaposlovanje je izdal 39 tisoč delovnih dovoljenj in izdaj soglasij k dovoljenju za bivanje in delo, pri čemer tega dovoljenja ali soglasja ne potrebujejo vsi.

Delovno dovoljenje s sabo povleče tudi vprašanje stalnega in začasnega prebivališča, pri čemer imajo državni organi po besedah Šarca »problem pri nadzoru«, ki ne velja samo za tujce, je povedal premier. Problemi so na več področjih evidenc, zlorabe so tudi npr. pri prejemnikih socialne pomoči.

Poudaril je, da se tujci v Sloveniji lahko zaposlijo samo na odprta delovna mesta, kjer ni dovolj zanimanja, denimo na delovnem mestu betonerja ali delovnem mestu kuharskega pomočnika.

Dejal je tudi, da je bilo veljavnih 11 tisoč dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaščite družine. Letos je otroški dodatek prejemalo 18 tisoč otrok tujcev mesečno, večina je bila otrok iz držav nekdanje Jugoslavije, kar je 6 odstotkov skupnega števila upravičencev.