REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rehabilitacija zločinca: ljubljansko okrožno sodišče ustavilo postopek proti generalu Leonu Rupniku

Rehabilitacija zločinca: ljubljansko okrožno sodišče ustavilo postopek proti generalu Leonu RupnikuKvisling Leon Rupnik. Vir: Twitter

Zgodilo se je to, kar je bilo za pričakovati po sramotni sodbi Vrhovnega sodišča, ki ni razveljavilo samo nekaterih točk obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, pač pa je sodbo razveljavilo v celoti in primer poslalo v nemogoče »ponovno sojenje«.

Ljubljansko okrožno sodišče je namreč sprejelo sklep o ustavitvi postopka zoper pokojnega domobranskega generala Leona Rupnika.

Sodnik Martin Jančar, ki mu veliko drugih možnosti sploh ni ostalo, se je tako odločil po 139. členu zakona o kazenskem postopku, ki predvideva ustavitev postopka v primeru, da obdolženec umre.

Obdolženec pa je umrl – zaradi strelov ob izvršitvi smrtne kazni pod Golovcem, 4. septembra leta 1946.

Kolaboracija s sovražnikom, pomoč kvislinški NDH, preganjanje partizanov in pripadnikov NOB in OF, ki so se borili proti zavojevalcem – vse to je iz njega naredilo izdajalca.

Njegove zadnje besede so bile »Živel slovenski narod!«. Toda tudi te besede ne bodo mogle izbrisati njegovih zavržnih dejanj.

Kolaboracija s sovražnikom, pomoč kvislinški NDH, preganjanje partizanov in pripadnikov NOB in OF, ki so se borili proti zavojevalcem – vse to je iz njega naredilo izdajalca.

Rupnik je svoja dejanja pred sodiščem celo sam priznal in se za njih poskusil opravičiti.

»Iskreno, globoko obžalujem, da sem se dal od svojih hudih zablod glede pravega stanja in prave volje našega ljudstva glede izida vojne, glede obljub in človečnosti osvajalcev zapeljati na napačno pot, s katero je bilo ljudstvu povzročeno toliko gorja,« je dejal.

Priznal je tudi, da je prekršil zakone celo kot častnik Jugoslovanske armade, ko je celo še pred kapitulacijo tedanje države, v trenutku, ko so Jugoslavijo napadle nacistična Nemčija in njene zaveznice že pomagal hrvaškemu zločincu Anteju Paveliću pri vzpostavitvi njegove vojske in marionetne države NDH.

Na sprevrženost postopka, ki se je letos izpeljal pred slovenskimi sodišči je opozoril tudi dr. Ljubo Bavcon, ki je na Ustavno sodišče naslovil pritožbo zoper sporno sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bil Len Rupnik dejansko rehabilitiran in to po istem vzorcu, kot so pred tem sodniki že na podoben način rehabilitirali tudi škofa Rožmana.

V nacističen pozdrav iztegnjena roka Leona Rupnika. Vir: Arhiv
Vrhovno sodišče bi lahko - oziroma glede na težo Rupnikovih dejanj – moralo presoditi drugače.

»Najprej me je vse skupaj razjezilo. Osebno me je prizadelo tudi zaradi tega, ker je Rupnikova policija leta 1945 mojo mamo tako mučila, da je imela zaradi tega vse življenje zdravstvene posledice. Pa tudi zato, ker je kakih dvajset bežigrajskih mladinskih aktivistov OF, med njimi tudi mene, izdal eden od kolaborantskih ovaduhov in sem bil obsojen na osem let zapora ter skoraj tri leta presedel v italijanskih in nemških kaznilnicah. Zaradi te odločitve sodišča sem neposredno osebno prizadet, zaradi izdajalskega delovanja Rupnika in njegovih sodelavcev sta bila med številnimi drugimi borci za svobodo prizadeta tudi moje človeško dostojanstvo in moja svoboda,« je tedaj za Mladino dejal Ljubo Bavcon.

Opozoril je tudi, da bi Vrhovno sodišče lahko - oziroma glede na težo Rupnikovih dejanj – moralo presoditi drugače.

Bavcon: 'Ne morem mimo političnega vidika te sodbe, saj me spominja na zlorabe prava in sodstva v totalitarnih režimih.'

»Vendar pa ne morem mimo političnega vidika te sodbe, saj me spominja na zlorabe prava in sodstva v totalitarnih režimih. Če vas spomnim na številne in znamenite montirane politične procese, kot so na primer proces zoper Dimitrova v nacistični Nemčiji, serija političnih procesov v nekdanji stalinistični Sovjetski zvezi in pri nas dachauski procesi, je ta spomin še kako utemeljen. Gre za to, da vladajoči režim najde ali si izmisli sovražnika neke politične teze ali stališča, ga obtoži in postavi pred sodišče zato, da bo avtoriteta sodstva potrdila to politično tezo in obsodila njenega dejanskega ali namišljenega sovražnika. To je bila seveda neskončno nesramna zloraba prava in pravosodja in to velja danes še bolj, glede na zadostne tovrstne izkušnje. Zahteva za varstvo zakonitosti, ki je bila vložena v imenu vnuka Leona Rupnika, je točno taka. Gre za poskus rehabilitacije nacionalnega izdajalstva, oborožene, politične in vsakršne drugačne kolaboracije. Sodišče naj bi z avtoriteto sodne veje oblasti potrdilo, da so se vsi malo prej omenjeni pojavi in delovanja ter njihovi izvajalci pravzaprav borili proti komunizmu in zaradi tega naj bi bili junaki in zmagovalci druge svetovne vojne, narodnoosvobodilni boj pa naj bi bil razglašen za komunistični zločin, za nelegitimno revolucijo ter za samovoljni prevzem oblasti,« je opozoril Bavcon.

Leon Rupnik: 'Iskreno, globoko obžalujem, da sem se dal od svojih hudih zablod glede pravega stanja in prave volje našega ljudstva glede izida vojne, glede obljub in človečnosti osvajalcev zapeljati na napačno pot, s katero je bilo ljudstvu povzročeno toliko gorja.'

»Sama sodba pove, da je velika večina trditev v zahtevi za varstvo zakonitosti v pretežni meri takšna, da jim ni mogoče pritrditi. Takšna ugotovitev se pojavlja še v zelo številnih točkah sodbe. Po tem pa ta ista sodba to negira v nekaterih nadaljnjih točkah, zlasti v končni 84. točki, kjer pravi, da so kršitve v postopku zoper Rupnika tolikšnega pomena, da pomenijo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki terja razveljavitev sodbe. Med obema stališčema je jasno neskladje. Na prvi pogled je videti, kot da je bila zavrnilna sodba pravzaprav že napisana in je bila potem s preglasovanjem spremenjena v samo nekaterih točkah. Sodba vsebuje dele, v katerih se po vrsti zavračajo trditve iz zahteve za varstvo zakonitosti, ter hkrati tudi odločitev, da se zahtevi ugodi in sodbo zoper Rupnika razveljavi. Če sodišče že ni želelo zavrniti zahteve za varstvo zakonitosti, kot je to predlagal državni tožilec, bi sodbo zoper Rupnika lahko razveljavilo v določenih točkah, kjer obrazložitev ni zadovoljiva, v ostalih točkah pa potrdilo. So se pa odločili za popolno razveljavitev in zadevo poslali v ponovno sojenje, za katero so se seveda zavedali, da ni mogoče. V 139. členu zakona o kazenskem postopku je namreč izrecno povedano, da sodišče ustavi postopek v primeru, ko ugotovi, da je obtoženec mrtev. Do ponovnega sojenja sploh priti ne more. Zato je sklicevanje na ponovni postopek v tej sodbi zame nesramno sprenevedanje,« poudarja Ljubo Bavcon.

Ob boku nacistov: domobranski general Leon Rupnik in škof Rožman. Vir: Twitter

Na vprašanje ali to pomeni, da so vrhovni sodniki z razveljavitvijo sodbe Rupnika dejansko in tudi formalno oprostili, odločili, da je nedolžen je bil njegov odgovor jasen: »Seveda. Po razveljavitvi sodbe lahko zdaj tožilec vztraja pri obtožbi, a sodišče mora ustaviti postopek, ker je obtoženi mrtev.«

Prav zato so tudi Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije, Judovska skupnost Slovenije, Mestna občina Ljubljana (MOL) in prizadeti posamezniki marca vložili ustavne pritožbe zoper sporno sodbo Vrhovnega sodišča.

Izrazili so tudi pričakovanje, da bo ustavno sodišče razumelo moralno etično zavrženost sodbe Vrhovnega sodišča tako glede individualne krivde Rupnika, kot tudi glede simboličnega pomena te sodbe v smislu prizadevanj za spremembo zgodovinskih dejstev.

Toda Ustavno sodišče o zadevi še ni odločalo.

Rupnik je z okupatorji pričel sodelovati že takoj ob kapitulaciji jugoslovanske vojske leta 1941, po napadu na državo dne 6. aprila leta 1941.

Na ljubljanskem tožilstvu so pri obtožnici medtem vztrajali in sodišču predlagali, da postopek nadaljuje po 428. členu zakona o kazenskem postopku, ki narekuje, da mora sodišče po razveljavitvi sodbe na Vrhovnem sodišču opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vprašanja, na katera ga je opozorilo Vrhovno sodišče.

To so na Okrožnem sodišču v Ljubljani tudi storili in na koncu s sklepom ustavili kazenski postopek zoper Rupnika.

Vendar pa to ne bo spremenilo zgodovinskih dejstev.

Rupnik je z okupatorji pričel sodelovati že takoj ob kapitulaciji jugoslovanske vojske leta 1941, po napadu na državo dne 6. aprila leta 1941.

Po koncu druge svetovne vojne je Rupnik skupaj z domobranci in nemškimi vojaki pobegnil v Avstrijo in se predal Britancem, ti pa so ga v začetku leta 1946 vrnili v Jugoslavijo.

Srčno prijateljstvo: Rupnik, nacistični časnik, škof Rožman ... Vir: Twitter

Nato je bil pred vojaškim sodiščem po tedanjem zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo kot vodja slovenskih domobrancev s še nekaterimi sooboženimi po koncu druge svetovne vojne obsojen zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem po enajstih točkah obtožnice.

Zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem so ga septembra 1946 usmrtili pod Golovcem.

Obsojen je bil zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem po enajstih točkah obtožnice. Izvršena je bila tudi smrtna kazen. Sramotna rehabilitacija Leona Rupnika pa odmeva tudi daleč izven meja Slovenije.

Vrhovno sodišče je obsodbo razveljavilo v začetku letošnjega leta.

Sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah namreč ni bila zadostno obrazložena.

Toda tožilstvo je vztrajalo, da za to ni bilo potrebe, saj je svoja zločinska dejanja Rupnik priznal sam.

Sramotna rehabilitacija Leona Rupnika pa odmeva tudi daleč izven meja Slovenije.

O njej poročajo v vseh državah naslednicah nekdanje SFRJ, v Izraelu in medijih z globalnim dosegom, vse to pa korenito spreminja tudi podobo države v svetu.

Slovenija iz antifašistične države počasi in zagotovo postaja država, ki uveljavlja revizionistične poglede na zgodovino – v lastno škodo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek