Pravoslavni verniki praznujejo veliko noč, Putin se je zahvalil cerkvi zaradi duhovnega mentorstva

Številni pravoslavni verniki po vsem svetu in tudi pri nas danes praznujejo veliko noč, praznik vstajenja Jezusa Kristusa.

Medtem ko so v rimskokatoliški in protestantskih cerkvah velikonočne praznike proslavljali že prejšnjo nedeljo pravoslavni verniki praznujejo danes. Osrednja bogoslužja bodo v Sloveniji v večini pravoslavnih cerkva v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugod.

Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom, med katerim se ne odrekajo samo hrani, ampak tudi slabim dejanjem. Bolj pogosto tudi molijo.

Razlike v proslavljanju med katoličani in pravoslavci nastajajo zaradi uporabe različnih koledarjev in metod izračunavanja prve pomladne polne lune.

Ob pravoslavnih vernikih v Sloveniji danes velikonočne slovesnosti obhajajo tudi v Makedoniji, Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Rusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, carigrajski, aleksandrijski in antiohijski patriarhiji.

Velikonočno praznovanje so začeli v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja med ljudi simbolično prenesli Kristusov grob. V soboto dopoldne so po cerkvah potekale maše, popoldne pa blagoslovi jedi, ki so jih pripravili verniki. S polnočnimi mašami so naznanili Jezusovo vstajenje. Praznovanje bo doseglo vrhunec ob današnjih bogoslužjih.

V Sloveniji je največ pravoslavnih vernikov po poreklu iz Srbije, BiH in Črne gore.

Poglavar Srbske pravoslavne cerkve patriarh Irinej je v poslanici vernikom ob prazniku zapisal, da je velika noč praznik »zmage vere in življenja nad smrtjo, praznik Kristusovega vstajenja, pa tudi vstajenje človeške narave, vstajenje vsakega človeka«.

V Beogradu so je v cerkvi Svetega Save srbski patriarh Irinej vodil liturgijo, ki sta jo spremljala tudi župan Beograda Zoran Radojičić in beograjski nadškof, Slovenec Stanislav Hočevar.

O tem, kaj jim pomeni velika noč je spregovoril tudi znani igralec Miloš Biković.

»Zame je velika noč najpomembnejši pravoslavni praznik. Predstavlja obnovo in zmago ljubezni nad smrtjo. Vedno se udeležim liturgije in ga najraje proslavljam z družino. Kot majhen sem se rad 'trkal' z jajci in zmagoval. Okoli velike noči obstaja neka posebna atmosfera, tedaj se v zraku čuti blagost,« je dejal Biković.

Proslavljali pa so tudi v Moskvi.

»Svetovna kultura se izogiba in se boji tega, kar se bo zgodilo z druge strani tuzemskega življenja, kaj se nam bo zgodilo po smrti. To je še vedno skrivnost in nerešeno vprašanje za nevernike. Toda nas, kristjanov, ni strah odgovora, ker slavimo zmago Kristusa nad smrtjo,« je dejal moskovski patriarh Kiril ob naslavljanju vernikov.

Polnočni liturgiji su prisostvovali tudi predsednik Rusije Vladimir Putin, moskovski župan Sergej Sobjanjin, predsednik vlade Dmitrij Medvedjev in druge javne osebnosti. Ruski predsednik je ob prazniku čestital vsem vernikom.

»Državljani vas spoštujejo kot duhovnega mentorja, ki se vztrajno zavzema za vrednote pravoslavja. Cenijo vaše asketsko delo, velike osebne prispevke k obvarovanju stoletja starih zgodovinskih, kulturnih in duhovnih tradicij,« je dejal Putin in pozval cerkev da se še bolj prizadeva pri podučevanju mlajših generacij, zaščiti materinstva in otroštva ter vzdrževanju mira in harmonije v Rusiji.

Katoličani in pravoslavci se sicer v svojem nauku drugače kot protestanti opirajo na odločitve prvih sedmih koncilov od 4. do 8. stoletja. Že tedaj so na zahodu duhovniki in intelektualci govorili, brali in pisali v latinščini, na vzhodu, kjer se je v srednji vek nadaljevala rimska država kot Bizanc, pa v grščini, zato se med seboj niso razumeli.

Glavni vzrok za razkol leta 1054 pa je bil, ko so v 11. stoletju papeži postali močni in so hoteli z absolutno oblastjo voditi vso vesoljno cerkev. Nekateri so upali, da bo razkol začasen, a so ga križarske vojne, ki jih je organiziral papež, še poglobile.

Leta 1204 so katoliški križarji celo povsem oropali in opustošili pravoslavni Carigrad. Odtlej je ločitev med zahodno in vzhodno cerkvijo, ki je potekala po reki Drini, postala trajna. Vendar pa danes verski poglavarji redno prisostvujejo ob praznikih, ki sicer potekajo nekoliko različno, vendar z istimi sporočili.