REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

NSi za Insajder kritično o spremembah na področju zunanje politike, pravosodja in medijev

NSi za Insajder kritično o spremembah na področju zunanje politike, pravosodja in medijevMatej Tonin | VIR: Insajder

V uredništvu Insajderja smo dva dni pred pomembnimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji preizkusili odzivnost in spodobnost parlamentarnih strank pri podajanju celovitih odgovorov na nekatera ključna vprašanja, povezana z zunanjo politiko Slovenije, stanjem v pravosodju in medijih. Zgolj tri vprašanja smo poslali strankam, ki bodo glede na sedanje napovedi imele največ možnosti, da ne samo vstopijo v novo sestavo Državnega zbora RS, pač pa, da tudi sestavijo prihodnjo slovensko vlado – to pa so stranke SDS, NSi, SD, LMŠ in DeSUS. V parlament bo zagotovo vstopila tudi Levica, ki pa se tudi pred volitvami vidi v bolj opozicijski vlogi. Zanimivo je, da so odzivnost pokazali predvsem v stranki NSi in nam prvi poslali svoje odgovore.  

Raziskava Politikon, ki so jo med 28. in 31. majem opravili v Valiconu na vzorcu 2255 anketirancev, je pokazala, da bi med opredeljenimi udeleženci volitev največ, 18,9 odstotka glasov dobila SDS, sledita pa SD (13,6 odstotka) in Lista Marjana Šarca (LMŠ) (12 odstotkov). Na četrto mesto bi se uvrstila Levica (9,8 odstotka), sledijo SMC (9 odstotkov), NSi (7,9 odstotka), DeSUS (5,5 odstotka) in Stranka Alenke Bratušek (pet odstotkov). Ostale stranke naj bi sicer ostale pred vrati DZ.

In kako v Novi Sloveniji (NSi) vidijo slovensko zunanjepolitično usmeritev, delovanje pravosodja in stanje na področju medijev? Njihove odgovore na naša vprašanja si lahko preberete spodaj

Ali bi EU, tudi zaradi krize v odnosih z ZDA v prihodnje morala z Rusijo in Kitajsko vzpostaviti bolj partnerski odnos ali jima bolj nasprotovati?

Slovenija potrebuje bistveno bolj uravnoteženo zunanjo politiko v odnosu do strateških držav. V tem smislu se posebej zavzemamo za okrepljeno sodelovanje z ZDA. Priložnosti bomo iskali v drugih izvenevropskih državah s slovensko prisotnostjo (Kanada, Argentina, Brazilija). V azijsko-pacifiškem prostoru želimo krepiti gospodarske in znanstvene odnose z Japonsko, Korejo, Avstralijo, Indijo in Kitajsko. Preučiti je potrebno potenciale za sodelovanje z državami Jugovzhodne Azije, kjer Slovenija še ni prisotna. V širšem evropskem prostoru bomo nadaljevali gospodarsko sodelovanje z državami Vzhodne Evrope (Rusija in ostale države regije). Posebno nišo za sodelovanje vidimo tudi v sodelovanju slovanskih držav članic EU. Za doseganje temeljnih ciljev zunanje politike potrebuje slovenska diplomacija dodatna sredstva in hkrati večje osredotočenje na prioritetna področja, kot so zapisana v veljavni Deklaraciji o zunanji politiki in spremljajoči strategiji.

2) Veliko kritik ste izrekli na račun sodstva. Povsem konkretno – ali se zavzemate za lustracijo sodstva in kako bi želeli doseči večjo učinkovitost sodstva ter boljše zaupanje ljudi v sodstvo, ki je trenutno res izjemno nizko?

V NSi se zavzemamo za naslednje rešitve:

Trajni mandat sodnikov je temeljni predpogoj, da bo sodnik lahko odločal neodvisno od vsakokratne aktualne oblasti. Trajni mandat je pogoj za neodvisno sodstvo. Neodvisnost sodnikov pa ne pomeni njihove nedotakljivosti. Vsak sodnik mora nositi odgovornost za zakonito odločitev v vsakem posamičnem primeru. Pred imenovanjem sodnikov v trajni mandate je potrebno uveljaviti t. i. preizkusno dobo za sodnike. Sodniki, za katere bi se po strokovnih merilih izkazalo, da niso uspešno opravili preizkusne dobe, ne bi mogli kandidirati za trajni mandat.

Povečanje števila zavrženih ovadb je potrebno pregledati in raziskati, saj se je delež takšnih ovadb v zadnjem času povečal na kar 60 %.

Omogočiti je potrebno učinkovit mehanizem nadzora nad delom sodnikov, za katerega morata biti, poleg vsebinske presoje na višjih stopnjah, neposredno odgovorna sodna uprava in Sodni svet, ki pa ne sme biti le v rokah pravosodja oziroma sodnikov samih.

Nadzor mora vključevati upoštevanje vrstnega reda, spremljanje časovnega poteka postopkov, vključno z zahtevo po koncentraciji obravnav, neutemeljenim prelaganjem le-teh, obremenjevanjem postopka z razčiščevanjem za odločitev nebistvenih vprašanj, neutemeljenim razveljavljanjem sodb, če procesni zakon omogoča zaključek postopka na pritožbeni stopnji (obravnavi) ter zahtevo po razumljivih koncentriranih obrazložitvah sodb, ki naj ob kratki opredelitvi primera vsebujejo zgolj bistvene razloge za odločitev in njeno zakonitost. Tudi ob teh izhodiščih je potrebno uveljavljati odgovornosti za zamude in kršitve procesnih rokov, ki zavezujejo sodnike, čeprav so instrukcijski.

Vse primere zastaranja kazenskega pregona pred sodiščem je potrebno analizirati, rezultate javno objaviti in uveljavljati osebno odgovornost za razloge, ki niso bili objektivno pogojeni.

Povečanje števila zavrženih ovadb je potrebno pregledati in raziskati, saj se je delež takšnih ovadb v zadnjem času povečal na kar 60 %. Ali gre za slabo delo organov pregona ali za slabo delo tožilstev? Nedvomno in očitno imamo na eni ali drugi strani zelo resen problem.

Vse primere zastaranja kazenskega pregona pred sodiščem je potrebno analizirati, rezultate javno objaviti in uveljavljati osebno odgovornost za razloge, ki niso bili objektivno pogojeni.

Ni prav, da so skoraj vsi roki za stranke prekluzivni, za sodišča pa instrukcijski. Tudi kršitev instrukcijskega roka je kršitev zakona in mora biti ustrezno sankcionirana. Treba je uveljaviti odgovornost za zamude rokov sodišč. Zakonsko je potrebno urediti problematiko prekoračitev instrukcijskih rokov.

Pogosto kritizirate »neuravnoteženost« medijev v Sloveniji. Kako bi to spremenili, če bi lahko sestavili vlado?

S hitrim razvojem novih elektronskih medijev, vstopom zasebnih lastnikov in komercializacijo tudi na medijskem področju se je nakopičilo veliko problemov, ki bi jih Ministrstvo za kulturo moralo reševati s pozornim spremljanjem uresničevanja zakonskih določb, močnejšim angažiranjem inšpekcijskih služb, s spreminjanjem medijske zakonodaje ter urejanjem nesorazmerne moči izdajateljev radijskih, televizijskih in tiskanih vsebin ter posledične koncentracije izdajateljev medijev in operaterjev na medijskem trgu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek