NSi: »Pripravljeni sodelovati v razvojni vladi, ki bo imela za cilj razvoj Slovenije in dvig kakovosti življenja«

V sklopu predstavitve pogledov političnih strank, ki bodo nastopile na predčasnih državnozborskih volitvah, objavljamo poglede Nove Slovenije – krščanskih demokratov (NSi). Stranko vodi Matej Tonin.

Gospodarstvo

Ena glavnih programskih prioritet NSi je davčna razbremenitev plač in stroškov dela. S povišanjem splošne dohodninske olajšave in uvedbo splošne prispevne olajšave bomo na enostaven način znižali davčno obremenitev vsem. Z ukinitvijo 50 % davčne stopnje in uvedbo razvojne kapice pa bomo slovenskim podjetnikom omogočili, da visoko kvalificiranim delavcem ponudijo višjo neto plačo. Če jim tega ne omogočimo v Sloveniji, jim bodo to omogočili v tujini. Z davčno razbremenitvijo bi minimalno neto plačo povišali za okrog 50 evrov. Zavzemamo se tudi za reformo javne uprave s povečanjem odgovornosti, konkurence in transparentnosti, zmanjšanjem birokratskih zahtev, skrajšanjem in digitalizacijo vseh postopkov.

Varnost

V Novi Sloveniji na področju varnosti predlagamo več ukrepov:

1. Urediti status in konkurenčnost vojaškega poklica na trgu dela – Razvoja Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema ni možno načrtovati brez temeljite prenove obstoječega sistema pridobivanja kadra in posodobitve temeljnih zakonskih okvirov, vključno z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski. Posodobitve morajo težiti k odpravi razkoraka med normativno ureditvijo in dejanskim stanjem, nasloviti je potrebno izzive sodobnega varnostnega okolja in novih varnostnih izzivov (terorizem, kibernetske grožnje, hibridno vojskovanje) ter ponuditi učinkovitejše rešitve za soočenje z njimi. V popravljeni zakonodaji naj se na novo ovrednotijo vojaški poklici, ki morajo biti ustrezno statusno ovrednoteni in stimulativno plačani. Pripadniki Slovenske vojske so namreč po sedanji zakonodaji obravnavani kot uradniki, kar močno otežuje delovanje vojske in zmanjšuje interes državljanov za vojaške poklice. Nova zakonodaja bi morala za pripadnike vojske uvesti drsni plačni sistem izven sistema javnih uslužbencev, ki bi omogočal letno prilagajanje višine plač tako, da bi zagotavljali zadostno število ustrezno kakovostnih kadrov za doseganje kadrovskih načrtov Slovenske vojske. Celostno je potrebno urediti tudi status vojakov po 45. letu starosti z nadaljnjo zaposlitvijo v Slovenski vojski, kadar ti izpolnjujejo psihofizične kriterije, imajo visoko strokovna znanja ter so zaradi tega za Slovensko vojsko težko nadomestljivi. V nasprotnem primeru naj se jim zagotovi zaposlitev v javni upravi, prekvalifikacija za opravljanje drugih poklicev ali poskrbi za takšno popotnico na trg dela, ki jim bo zagotavljala zaposljivost in dostojno življenje po zaključku službovanja v Slovenski vojski.

2. Dvig obrambnega proračuna – Za nemoteno delovanje obrambnega sistema je treba takoj ustaviti trend padanja obrambnih izdatkov in sredstva, namenjena delovanju obrambnega sistema, postopno povečati v smeri zaveze, ki smo si jo zadali kot članica zavezništva (2 % BDP, namenjenega za obrambne izdatke do leta 2025 in 20 % obrambnih izdatkov, namenjenih za modernizacijo). To bi omogočilo ohranjanje že izgrajenih vojaških zmogljivosti in nadaljnji razvoj Slovenske vojske, skladen s sodobnimi standardi. Edini dolgoročno vzdržen model za učinkovit razvoj in delovanje katerekoli poklicne vojske, ki je po svoji naravi, za razliko od obvezniške, kapitalsko intenzivna, je delitev obrambnih izdatkov v razmerju 50 odstotkov za stroške zaposlenih, 30 za operacije in vzdrževanje ter 20 odstotkov za modernizacijo. Državljani so bili s koncem vojaške obveznosti oproščeni naturalnega davka v obliki obveznega služenja vojaškega roka, tega pa država doslej ni ustrezno nadomestila s primerljivim finančnim vložkom državljanov v nacionalno varnost.

3. Oblikovanje kariernih poti vojakov, podčastnikov in častnikov – Razvoju in načrtovanju kariernih poti pripadnikov Slovenske vojske je treba nameniti ustrezno pozornost ter stremeti k uskladitvi želja in pričakovanj posameznikov ter potreb varnostnega in obrambnega sistema za dosego najboljših rezultatov. Karierne poti pripadnikov Slovenske vojske je treba oblikovati tako, da bodo vojaki, podčastniki in častniki napredovali na podlagi rezultatov in dosežkov v želeni smeri in tempu. Treba je vzpostaviti selektivni piramidni sistem, ki bo načrtno gradil kadre za posamezne in ključne dolžnosti v Slovenski vojski, vključno s poveljniškimi in vodstvenimi. Razmerje med častniki, podčastniki in vojaki mora smiselno težiti k razmerju sodobnih vojska, in sicer 1:2:5, pri čemer pa je treba upoštevati, da je to razmerje v maloštevilnih vojskah, kakršna je Slovenska vojska, mogoče dosegati predvsem na taktični ravni. V celoti gledano pa mora biti število častnikov in podčastnikov nekoliko višje, da omogoča učinkovito aktiviranje koncepta VSR.

4. Nadgraditev in reorganizacija OVS – Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo je potrebno reorganizirati na način, da se zagotovi učinkovitejše operativno delovanje in okrepi protiobveščevalna zaščita. Ohrani se jo v civilnem delu ministrstva, vzpostavi pa se tesna povezava ali delna integrirana struktura z vojaškim obveščevalno varnostnim organom. Služba mora na eni strani nuditi ustrezno podporo nacionalnemu obveščevalnemu varnostnemu sistemu, po drugi strani pa mora okrepiti obveščevalno varnostno podporo obrambnemu sistemu, še posebej Slovenski vojski.

5. Migranti predstavljajo tako varnostni kot humanitarni problem Gre za kompleksno problematiko, ki zajema tudi še socialne, zdravstvene, kulturne in druge vidike. Kar se varnostnega vidika tiče, je stališče NSi jasno. Ilegalne migracije je potrebno ustaviti in preprečiti. V ilegalnih migracijah so migranti izkoriščani, organizirani kriminal pa služi velike količine denarja, saj je postal primerljiv s trgovino z drogo. EU ima vse možnosti vzpostaviti ustrezen sistem legalnih migracij, proti ilegalnim pa se je potrebno boriti enako kot proti vsem ostalim oblikam organiziranega kriminala.

Po našem mnenju je torej varnostni sistem države neustrezen, neprilagojen razmeram in podhranjen. Potrebna je temeljita reforma obveščevalno-varnostnega podsistema, nadgraditev obrambnega podsistema in okrepitev ter nadgraditev policije, kot glavnega varnostnega podsistema za zagotavljanje notranje varnosti.

Javna uprava

Vsaka država ima tako obsežen javni sektor, kot si ga lahko privošči. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je obstoječ sistem javne uprave preveč potraten glede na javnofinančne sposobnosti naše države.

Sistem in organiziranost javnega sektorja ni optimalen in potrebuje racionalizacijo in optimizacijo. Procesi se pri organih pogosto podvajajo, baze podatkov med seboj niso povezane oziroma povezljive, kar povečuje stroške celotnega sistema, predvsem pa organizacijsko in operativno hromi učinkovitost sistema.

Menimo, da ni smiselno delati izjem za katerokoli poklicno skupino, saj bi s tem zagotovo sprožili »domino efekt« za številne druge poklicne skupine. Ugotovljene pomanjkljivosti sistema pa je potrebno sproti ugotavljati, analizirati in odpravljati. Prav gotovo povečevanje števila ( v sektorju država se je le-to od leta 2008 do marca 2017 povečalo za več kot 17.000) ni rešitev.

Zagovarjamo enotni plačni sistem v javnem sektorju, vendar z novimi pravili in načinom njihovega določanja. Pri tem moramo nujno upoštevati enotna merila in kriterije; nesprejemljivo je »rušenje« tega sistema z enostranskimi odločitvami vlade o dvigovanju plač posameznim dejavnostim znotraj enotnega plačnega sistema.

Zunanja politika

NSi se zavzema za uravnoteženo zunanjo in evropsko politiko, znotraj katerih sta sodelovanje in skupen odziv držav EU osnovno vodilo. Eno glavnih vprašanj ostaja problematika migracij in varovanja schengenskih meja. Za Slovenijo, ki nosi težo nadzora schengenske meje, ostaja to pomembna prioriteta.

Znotraj EU se bo Slovenija prvenstveno povezovala z Nemčijo, Francijo in državami Srednje Evrope. Zunanjepolitične povezave morajo slediti skupnemu kulturnemu izročilu, geografski umestitvi v Srednjo Evropo in prevladujočim ekonomskim tokovom. Temu morajo slediti tudi rezidenčne diplomatske in konzularne prisotnosti v državah EU.

Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) predstavlja za Slovenijo temeljni varnostni okvir. Slovenija mora zato v skladu s svojimi zmožnostmi dejavno prispevati h kolektivni varnosti in biti solidarna članica zavezništva. Kljub spremembam v Evropi in ZDA trans-atlantski odnosi ostajajo ključni za evropsko in širšo svetovno varnost. Krepitev skupne zunanje in varnostne politike EU bo pomenila tudi krepitev vloge EU v teh odnosih ter naše varnosti.

Čeprav Nova Slovenija ni bila podpornica arbitražnega sporazuma, v duhu spoštovanja sprejetih mednarodnih obvez po našem mnenju Republika Slovenija ostaja zavezana temu sporazumu in odločitvi arbitražnega sodišča. Sosednjo Hrvaško pozivamo k dialogu o načinu uresničevanja arbitražne razsodbe. Slovenija se mora pripraviti tudi na možnost, da uresničitev arbitražne razsodbe srednjeročno ne bo mogoča. To v duhu odgovornosti za dobrososedske odnose narekuje potrpežljivo in realistično identifikacijo vzajemnih interesov. Med državama obstaja velik potencial za sodelovanje, tudi znotraj EU, ki pa ga bo mogoče razviti le s preseganjem razlik med državama zaradi njune različne zgodovine in mentalitete.

Slovenija potrebuje bistveno bolj uravnoteženo zunanjo politiko v odnosu do strateških držav. V tem smislu se posebej zavzemamo za okrepljeno sodelovanje z ZDA. Priložnosti bomo iskali v drugih izvenevropskih državah s slovensko prisotnostjo (Kanada, Argentina, Brazilija). V azijsko-pacifiškem prostoru želimo krepiti gospodarske in znanstvene odnose z Japonsko, Korejo, Avstralijo, Indijo in Kitajsko. Preučiti je potrebno potenciale za sodelovanje z državami Jugovzhodne Azije, kjer Slovenija še ni prisotna. Sodelovanje z afriškimi državami bomo oprli na tradicionalne gospodarske vezi in vezi nevladnih organizacij, posebej slovenskih misijonov. Ob spoštovanju pravice palestinskega naroda do samoodločbe in lastne države v smislu relevantnih mednarodnih določb, si bomo prizadevali za uravnotežene in kakovostne odnose z Izraelom.

Za doseganje temeljnih ciljev zunanje politike potrebuje slovenska diplomacija dodatna sredstva in hkrati večje osredotočenje na prioritetna področja, kot so zapisana v veljavni Deklaraciji o zunanji politiki in spremljajoči strategiji. Z nekaj korekcijami ter manjšim številom dodatnih predstavništev (po eno predstavništvo v podsaharski Afriki, Jugovzhodni Aziji in srednji Ameriki) se mora obema dokumentoma prilagoditi tudi mreža predstavništev.

Zakonodaja in pravosodje

Na področju pravosodja smo si zadali tri temeljne cilje:

• Pravosodje kot v Avstriji ali v Nemčiji, povsem primerljivo v kakovosti, učinkovitosti in ugledu.
• Nobenih zastaranj postopkov, v razvpitih primerih pa nujna hitra obravnava politikov in gospodarstvenikov v podjetjih v državni lasti.
• Pravosodje se mora vzpostaviti kot resnična tretja veja oblasti, sodniki in tožilci si morajo upati prevzemati odgovornost, soditi in preganjati kriminal, politika pa jih mora pri tem podpirati.

Za dosego teh ciljev je temeljni predpogoj trajni sodniški mandat, da bo sodnik lahko odločal neodvisno od vsakokratne aktualne oblasti. Neodvisnost sodnikov pa ne pomeni njihove nedotakljivosti. Vsak sodnik mora nositi odgovornost za zakonito odločitev v vsakem posamičnem primeru. Omogočiti je potrebno učinkovit mehanizem nadzora nad delom sodnikov, za katerega morata biti, poleg vsebinske presoje na višjih stopnjah, neposredno odgovorna sodna uprava in Sodni svet, ki pa ne sme biti le v rokah pravosodja oziroma sodnikov samih.

Nadzor mora vključevati upoštevanje vrstnega reda, spremljanje časovnega poteka postopkov, vključno z zahtevo po koncentraciji obravnav, neutemeljenim prelaganjem le-teh, obremenjevanjem postopka z razčiščevanjem za odločitev nebistvenih vprašanj, neutemeljenim razveljavljanjem sodb, če procesni zakon omogoča zaključek postopka na pritožbeni stopnji (obravnavi) ter zahtevo po razumljivih koncentriranih obrazložitvah sodb, ki naj ob kratki opredelitvi primera vsebujejo zgolj bistvene razloge za odločitev in njeno zakonitost. Tudi ob teh izhodiščih je potrebno uveljavljati odgovornosti za zamude in kršitve procesnih rokov, ki zavezujejo sodnike, čeprav so instrukcijski.

Pred imenovanjem sodnikov v trajni mandate je potrebno uveljaviti t. i. preizkusno dobo za sodnike. Sodniki, za katere bi se po strokovnih merilih izkazalo, da niso uspešno opravili preizkusne dobe, ne bi mogli kandidirati za trajni mandat.

Vse primere zastaranja kazenskega pregona pred sodiščem je potrebno analizirati, rezultate javno objaviti in uveljavljati osebno odgovornost za razloge, ki niso bili objektivno pogojeni.

Povečanje števila zavrženih ovadb je potrebno pregledati in raziskati, saj se je delež takšnih ovadb v zadnjem času povečal na kar 60 %. Ali gre za slabo delo organov pregona ali za slabo delo tožilstev? Nedvomno in očitno imamo na eni ali drugi strani zelo resen problem.

Reforma sestave Sodnega sveta mora izravnati pomanjkanje demokratične legitimnosti pri predlaganju sodnikov v imenovanje državnemu zboru in pri odločanju o njihovem napredovanju. Sodniki, ki imajo v večini v Sodnem svetu, dejansko skozi predlagalno funkcijo, imenujejo sami sebe, kar je potrebno spremeniti z ustrezno spremembo ustave. Skrb za neodvisnost in samostojnost sodišč in sodnikov ter za zagotavljanje kakovosti njihovega dela in javnega ugleda sodstva na najvišji, simbolni ravni ne more biti le funkcija samega sodstva. Odgovornost za njeno zagotavljanje morata prevzeti tudi obe drugi veji oblasti, vendar posredno, tako da po spremembi njegove sestave, na podlagi spremembe ustave, poleg sodnikov imenujeta najmanj enako število najboljših strokovnjakov, kar jih premore naša država. To je posebej pomembno, odkar ima Sodni svet tudi disciplinske pristojnosti. V enaki meri mora tako izhodišče veljati tudi za državne tožilce in državne odvetnike.

Socialni sistem

V NSi podpiramo prenovo sistema socialnega varstva, ki vključuje tudi reformo centrov za socialno delo in drugih izvajalskih organizacij, s ciljem zagotoviti učinkovitejše in bolj kakovostno delo z uporabniki, večjo avtonomijo uporabnikov, poenostavitev vodenja in upravljanja, boljše sodelovanje z lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami ter manjšo možnost zlorab. V ta namen je treba zagotoviti tudi večjo prisotnost socialnih delavcev na terenu in jim zaupati večja pooblastila pri reševanju posameznih socialnih primerov.

Prav tako podpiramo primerno visoke denarne socialne pomoči, ki morajo zagotavljati ljudem v stiski sredstva, potrebna za pokrivanje osnovnih življenjskih potreb, vzporedno pa mora država razvijati tudi programe socialne aktivacije – vključitev prejemnikov v programe aktivne politike zaposlovanja, javna dela, osebno asistenco, socialno podjetništvo ipd. Če si zdrav in sposoben za delo, je prav, da del tega, kar dobiš kot socialno pomoč, državi vrneš v obliki opravljanja družbeno koristnih del. Pri tem bomo poskrbeli za večjo fleksibilnost sistema v primeru nastopa nenadnih socialnih rizikov. Nadaljevali pa bomo tudi s procesom prehoda iz institucionalnih oblik v razvoj skupnostnih oblik socialnega varstva.

Zdravstvo

Zdravstveni sistem je potrebno prenoviti, da bi dosegli naslednje cilje: zadovoljstvo državljanov, enovitost zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe, jasno košarico pravic, dolgoročno finančno stabilnost, umestitev standardov in normativov, vpeljavo konkurenčnosti, uporabo naprednih tehnologij, prednost preventivi, preoblikovanje statusa izvajalcev in njihova mednarodna uveljavitev ter izkoreninjenje korupcije, klientelizma in nepotizma v zdravstvu.

Trdno smo prepričani, da morajo biti temelji financiranja zdravstvenega sistema solidarnost, pravičnost in vzajemnost. Glavni vir financiranja po predlogu NSi še vedno ostajajo javna sredstva, veliko vlogo pa imajo tudi zasebna sredstva. Model, ki ga v NSI predlagamo in temelji na konkurenčnosti, bo samodejno povzročil, da se čakalne dobe uredijo, saj se bodo zavarovalnice same dogovarjale za količino storitev s posameznimi izvajalci, in sicer glede na potrebe svojih zavarovancev.

Ob tem izpostavljamo, da predlog NSi predvideva tudi preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v javna podjetja, ki imajo jasno opredeljeno lastništvo. S tem se bistveno razbremeni in zmanjša tudi težavo financiranja potrebnih investicij in naložb v zdravstvo (nakup opreme in prostorov), kar je v okviru javnega sektorja vedno proračunski problem. Zmanjša se tudi težava koruptivnega tveganja. Na ta način bomo dobili potrebno jasnejšo razmejitev med financiranjem izvajanja programov in financiranjem sistema, oziroma razvoja. Namreč, zasebni zavodi so zlasti bolj motivirani za različne izboljšave ter splošno učinkovito delovanje kot javni zavodi.

Za delovanje sistema je potrebna sprememba vlog ključnih deležnikov: ZZZS, Ministrstva za zdravje, NIJZ, nova vloga zdravstvenih zavarovalnic, kot tudi novo delovanje izvajalcev zdravstvenih storitev in izvajalcev dolgotrajne oskrbe, uvedba konkurence na področju zavarovalnic in izvajalcev, uvedba standardov in normativov ter preoblikovanje javnih zavodov v javna podjetja.

Javna sredstva se zbirajo v javni agenciji za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo (AZDO), nato pa se delijo na dva ločena sklada: sklad za zdravstvo in sklad za dolgotrajno oskrbo. Sklada razdeljujeta sredstva zdravstvenim zavarovalnicam ter financirata storitve izvajalcem, ki so splošnega družbenega pomena npr. nacionalni preventivni programi. Sklada zbirata javna sredstva in jih prerazdeljujeta zavarovalnicam, ki izvajajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. To prinaša konkurenčnost med zavarovalnicami, ki na trgu tekmujejo z dodatnimi ugodnostmi za zavarovance oz. z dodatnimi zdravstvenimi zavarovanji za pridobitev zavarovancev. Zavarovalnice kupujejo storitve od izvajalcev storitev in na takšen način se posredno vzpostavi tudi konkurenčnost med izvajalci.

Rezultati sprememb: večja dostopnost do storitev, večja možnosti izbire, večja prilagodljivost, večja preglednost nad delovanjem sistema, večja učinkovitost sistema, več investicij in novih tehnologij, večja varnost, nižje cene nekaterih storitev, poenostavljeni postopki.

Vlada

Krščanski demokrati smo pripravljeni sodelovati v razvojni vladi, ki bo imela za cilj razvoj Slovenije in dvig kakovosti življenja.