»Lažni mir je smrt, zmaga je predpogoj za usmiljenje, pehota je kralj«: Padec Sirije in pet lekcij za Rusijo in svet

Po odstopu sirskega predsednika Bašarja al Asada se številni komentatorji sprašujejo, kaj to pomeni za prihodnost. V zraku je marsikaj, od delitve Sirije do kaosa podobnega tistemu v Libiji, vse do večje regionalne vojne med Izraelom, Turčijo in Iranom.

Za zdaj so jasno razvidne tri večje cone vpliva treh sil, ki so si interesno »razdelile« Sirijo, toda različnih med seboj sprtih vojaških frakcij je še cela vrsta in to bi lahko Sirijo razdelilo do te mere, da bi kot država preprosto razpadla.

The partition of Syria after the fall of Assad is progressing steadily, as Israeli Foreign Minister Katz had just said: " the logic now is to seek autonomy for minorities in Syria, perhaps with a federal government for them".
This video from Aljazeera shows Israeli mirkava… pic.twitter.com/jihffaHdtm

— Saif Maher (@SaifMaher421388) December 9, 2024

Turčija in Izrael na to očitno tudi računata, a dolgoročno bi ju delitev v Siriji lahko pripeljala do medsebojnega konflikta – kot je bilo nekoč v Poljski, razdeljeni med nacistično Nemčijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo.

Toda katere lekcije naj bi iz tega izvlekla Rusija?

In svet?

Rusi, predvsem ruski vojaki v Siriji so očitno razočarani tudi nad večino pripadnikov slabo plačane sirske vojske, ki so preprosto odvrgli orožje.

Spodnji posnetek kaže, kako ruski vojaki psujejo in obkladajo sirske vojake, ki so odvrgli orožje, namesto da bi se borili za svojo državo z različnimi žalitvami.

»To so vsi tisti p**ri, ki so odložili orožje, in samo, samo TISOČI, tisoči, prekleti p**ri, prekleti Sirci, preklete barabe. Koliko smo prevozili? Tukaj jih je veliko več kot tisoč ... Prekleto, ti prekleti p**ri, bežijo proč… In mi naj bi tukaj trpeli zaradi teh p**rov… Samo poglej, hudiča, preklete barabe… Lahko bi branili svojo domovino… Kakšni kreteni… Koliko jih je, morda pet tisoč, to se ne konča, ti lopovi… Jebiga, odvrgli so orožje… Odvrgli so jajca… Samo poglej, konvoj se ne konča... Prekleto sranje...«

Po drugi strani mnogi opozarjajo, da sirski vojaki v državi, ki je bila tako sankcionirana, da jim po vseh bojih proti džihadistom nikoli ni bilo bolje v tem boju preprosto niso več videli nobenega smisla.

barjaktar.png

Na ruskem vojaškem blogu Bayraktar Witnesses (Свидетели Байрактара) je Aleksander Harčenko v soboto zvečer zapisal, da ker Sirci niso videli prihodnosti v boju za Asadov režim, ni opravičila, da se Rusi borijo za obrambo nevzdržnega položaja.

»Zmotno je prepričanje, da država sloni samo na varnostnih silah. Prebivalstvo sprejema pravila igre, ker ima odgovor na vprašanje: 'Zakaj je vse to potrebno?' Državo tolerirajo zaradi demokracije, osebnega bogatenja, varnosti in še na stotine drugih razlogov... Sirci so se borili in umirali, da bi si priborili nazaj staro Sirijo. Želeli so uničiti džihadiste, obnoviti gospodarstvo in živeti kot prej. Bašar al-Assad je bil simbol teh procesov. Na žalost je sirsko ljudstvo po vseh preizkušnjah živelo slabše. Ni bilo plina, luči ali bencina. Vse to je pomnožila še vsesplošna korupcija. V Idlibu [pod turškim nadzorom] sta bila plin in svetloba in ni bilo težav s trgovino.«

»Ko se je začela ofenziva militantov, vojaki preprosto niso razumeli, zakaj morajo umreti na fronti. Imeli so tako opremo kot strelivo, ampak zakaj bi streljali na teroriste? Da, ustavili bodo militante, da, izgubili bodo nekaj tisoč vojakov, ampak zakaj vse to, če bo po zmagi še huje?«

»In ta članek sploh ni napisan o Siriji. Ti mehanizmi delujejo enako učinkovito na katerem koli delu sveta. Te lekcije se je treba naučiti. Ne pravimo zaman, da se bedak uči na svojih napakah, pameten pa na drugih.«

To lepo kaže, kako uničujoče so lahko zahodne sankcije.

Res je, da v primeru velikih in odpornih držav kot sta Rusija in Kitajska sankcije preprosto ne delujejo, ali ne delujejo tako uničevalno – a v državah, kot so nekdanja ZRJ, Sirija, Irak, Libija in druge so seveda imele katastrofalne posledice.

Točno takšne, kot jih vidimo v Siriji – v katero želijo iz EU sedaj, ker je »osvobojena« in ji vladajo »demokratični sekalci glav« celo vrniti njene begunce, da bi bil cinizem še večji…

Toda tudi Rusija je dobila zgodovinsko »lekcijo«.

Na znanem Telegram kanalu »Russians with attitudes« (RWA) so analizirali, kaj pove padec Sirije in navedli pet temeljnih sklepov. Ti bodo pomembni tudi za druge ruske spopade, predvsem pa za tistega najpomembnejšega – v Ukrajini:

»1. Lažni mir je smrt. Prekinitev ognja v slabi veri je recept za katastrofo in se po Minsku in Astani ne bi smela nikoli ponoviti. Lažni mir je hujši od vojne, ker lažni mir pomeni, da se moraš kasneje še vedno bojevati z vojno, vendar v slabšem položaju. Brez zelenih avtobusov ali zelenih koridorjev za sovražnika, brez območij deeskalacije, brez zamrznitve kakršnih koli linij. Sovražnika je treba popolnoma premagati: zmaga je predpogoj za usmiljenje. Dokler to ni doseženo, ni premirja, samo smrt pod FAB.

sirija2.jpg

2. Kolaps je vedno nenaden. Asadov režim se je 13 let upiral agresiji Nata in Izraela. In potem je padel v samo tednu dni.

Napake, sistemske napake in strukturna izčrpanost se kopičijo, dokler ni dosežena kritična masa, in takrat bo že najmanjši vpliv podrl celotno hišo iz kart. Prav tako se bo naš trenutni sovražnik na glavni fronti trmasto upiral, dokler ne bo več zmogel, potem pa bomo videli Big Arrows (velike puščice, velike ofenzivne premike vojske op. avt). Vsa naša prizadevanja bi morala biti osredotočena na škodo sovražnikovim zmogljivostim za vodenje vojne, da bi dosegli to kritično točko.

3. Pehota je kralj. Ena sama polno velika, zanesljiva ruska pehotna brigada (ali ukrajinska, če smo že pri tem) bi lahko za vedno premagala napredovanje džihadistov.

Bili so popolnoma preobremenjeni in v veliki meri je bila njihova ofenziva blef, ki je deloval le zato, ker se SAA sploh ni poskušala upreti, samo bežala je. Imeli smo lastne izkušnje s pomanjkanjem pehote v SMO -- to je privedlo do debakla v Harkovski oblasti jeseni '22. Ne glede na to, kaj kdo reče, ne glede na tehnološki napredek, je pehota bila in ostaja osrednji akter zgodovine, od katerega je odvisno vse ostalo.

4. Imperij je drugotnega pomena glede na narod. Med domoljubnimi krogi v Rusiji je potekala glasna javna razprava, ko se je leta 2015 začela intervencija v Siriji. Osebno sem intervenciji nasprotoval, ker se mi je zdelo absurdno poslati ruske moške umirati v tujo puščavo, medtem ko ruski ljudje trpijo pod banderovskem okupacijskem jarmu tik čez mejo. Kremeljski propagandisti so nam govorili, da je "Palmira simbol vsega človeštva", Donbas pa je samo, eh, Donbas.

Karkoli že. Zdaj bodo džihadistični psi izropali in uničili ves ta arheološki zaklad vsega človeštva, mi pa se moramo itak boriti za Donbas. Je bilo to vredno? Vedno sem bil za Asada, vendar mi en sam kvadratni kilometer ruske zemlje v Novorusiji pomeni več kot celoten Bližnji vzhod. Narod mora imeti urejene prioritete.

zenskasirija.jpg

5. Narave ne moreš spremeniti. Nekateri narodi in države so preprosto nezanesljivi. Nikoli ne bodo imeli stabilne politike, razen če jih bo v to prisilila velika sila ali tuja okupacija. Sami ne bodo nikoli zgradili delujočih institucij. Ne morete jim kar ponuditi celovitega paketa reform in nato skomigniti z rameni, ko ga zavrnejo. Vedno bodo usrane stranke, če boste delali z njimi v civiliziranem okviru. Vemo, kako zaobiti lokalne posebnosti v drugih delih sveta, zato bi morali pustiti, da to znanje vodi tudi politiko Bližnjega vzhoda. Niso zavezniki Varšavskega pakta, ki bi jih lahko pustili, da stvari naredijo same.«

Toda še prej se Siriji obeta temna prihodnost. Kot ocenjuje še en komentator:

»Izrael uničuje vse strateške odvračilne sile, ki jih je imela Sirija, tako da država ne more nikoli več predstavljati grožnje izraelskim interesom v regiji. Popolnoma nekaznovano lahko bombardirajo Sirijo in to bodo počeli še naprej, saj jih zdaj niti v teoriji dobesedno nič ne more ustaviti.

sirija1.jpg

Ko bodo Izraelci končali, ne bo ostal nedotaknjen niti en sistem zračne obrambe, skladišče streliva ali izstrelišče raket. Potem se lahko nehajo ukvarjati s tem, kdo bo prišel na oblast v Siriji, ker bo država vojaško kastrirana desetletja, če ne za vedno

Sunitski 'radikalci' z 82 IQ se začenjajo zavedati, da so spet ravnali kot koristni idioti za izraelske interese in da v zameno za boj proti izraelskim sovražnikom ne bodo dobili ničesar drugega kot bombe, ki jim padajo na glave.«