četrtek, 27. februar 2025 leto 30 / št. 058
Masaker: v centrih za starostnike vse po starem - okužb in smrti vse več, Janševa vlada pa še kar upa na boljše rezultate

»Lotevati se neke stvari na vedno enak način in obenem pričakovati vsakič drugačne rezultate, je najzanesljivejši znak norosti.«
Znani stavek Alberta Einsteina bi očitno lahko veljal tudi za to, kar se dogaja v slovenskih centrih za starejše občane oziroma DSO-jih.
Obolelih starostnikov so se najprej otepale bolnišnice, prišlo je celo do spora med vodstvom DSO-jev in ministrstvom za zdravje, nato pa je bilo vse »rešeno« s pošiljanjem nekaj več zaščitne opreme, predvsem v Hrastnik, kjer je situacija najslabša.
Krek pravi "Žarišča nastajajo zaradi zabav. Ko je zabave konec, pa pride problem." V DSO Hrastnik majo očitno res hude fešte. Res mamo sposobne ljudi nastavljene na odgovornih mestih.
— Primož ima dovolj te koruptivne vlade (@PrimozVerbic) July 25, 2020
Še pred tem so si vodstvo doma starejših občanov v Hrastniku in ministrstvo za zdravje izmenjali nekaj ostrih besed, kjer je ministrstvo za zdravje vodstvu DSO-ja očitalo slabo organizacijo in odhod »študentov«, medtem ko so v DSO-jih v skupni izjavi celo opozorili, da je delitev stanovalcev na »cone« nezakonito in zagrozilo, da bo z državo prekinilo sodelovanje.
Država je očitno znova izsilila svoje, kajti minister za zdravje Tomaž Gantar še zmeraj vztraja, da bolnih stanovalcev ni potrebno pošiljati v bolnišnice.
Ob rdeči in zeleni imajo ob tem v Hrastniku še »sivo« cono, kjer so pomešani »sumljivi«, torej morda zdravi, ki pa so bili v stiku s kakšnim od okuženih in tisti, ki čakajo na rezultate testa na Covid-19.
Kar je seveda najboljša garancija, da se bolezen nebrzdano širi.
V #DSO #Hrastnik pozivajo študente, da jim pomagajo pri zdravstveni oskrbi. To je torej strategija obvladovanja epidemije? Oba ministra, sta vidva OK? Študenti rešujejo #COVID19 krizo. Kje je kader iz zdravstva, ker v siva in rdeča cona ni za študente!https://t.co/oTyExti9WZ
— dr. Brigita Skela Savič (@BSkelaSavic) July 22, 2020
V soboto so v Hrastniku ponovno vzeli večje število brisov, in sicer so v testiranje vključili vse oskrbovance in zaposlene v domu starejših, ki so ga po izbruhu okužb z novim koronavirusom v občini pred dvema tednoma zaprli za obiskovalce.
Od teh je bilo pozitivnih 14. Od tega 12 med oskrbovanci doma in eden med zaposlenimi, en občan pa se je okužil izven doma starejših.
V Hrastniku je tako 73 vseh aktivnih okužb, od tega 41 med oskrbovanci doma, 11 med zaposlenimi ter 21 med ostalimi občani.
Direktor doma Drago Kopušar je dejal, da so bili danes obveščeni, da je v mariborskem kliničnem centru za posledicami covida-19 umrl njihov oskrbovanec, ponoči pa je v domu umrla tudi oskrbovanka, ki je bila okužena z novim koronavirusom.
That elderly home in Hrastnik was already a Corona - hotspot. Now there are 13 new in infections.
— Eye On Slovenia (@eyeonslovenia) July 26, 2020
Who will take the responsibility for it???https://t.co/uQbhc9YrFG
V preteklih dneh je zato v hrastniškem domu potekalo premeščanje con in oskrbovancev ter vključevanje dodatnih delavcev v delovni proces.
Pri tem so jim na pomoč priskočili tudi pripadniki občinske civilne zaščite ter tamkajšnje območne enote Rdečega križa.
Skrajno nenavadno je, da minister na eni strani ugotavlja, da bi morali dom za starejše v Hrastniku zapreti, hkrati pa v njem zadržuje obolele stanovalke in stanovalce, od zaposlenih pa zahteva, da bodo brezhibno izpolnili vsa priporočila, čeprav zanje nimajo pogojev.
— Skupnost socialnih zavodov Slovenije (@SSZ_SLO) July 23, 2020
Z novim tednom bo premeščanje in vzpostavljanje con končano, še vedno pa v domu močno primanjkuje delavcev, so še sporočili z občine Hrastnik, kjer za zdaj dodatnih ukrepov ne načrtujejo, prav tako ne v domu starejših.
Kaj je s tem narobe, pa nam kaže že pogled na samo eno študijo – na primer iz Južne Koreje.

V tej študiji raziskovalci navajajo, da je bila »sprememba namembnosti bolnišnic« med pandemijo glavni ukrep, s katerim so uspešno preprečili širjenje okužb.
V ta namen so ustanovili »Covid-19 nujne centre« ter so posebne bolnišnice za dihalne infekcije ustanovili celo v »družbenih centrih.«
»Relokacija zdravstvenega osebja je bila ključna glede na omejeno število virov,« opozarjajo južnokorejski strokovnjaki.
Corea del Sud, un dels països q millor ha sabut contenir l'expansió del COVID ho fa amb mètodes d control d població mitjançant bigdata. Estem disposats a renunciar a la nostra llibertat x a combare virus? "How South Korea prevented a coronavirus disaster" https://t.co/1AZGxFs3tI
— Arnau Sabaté (@arnausabate) May 17, 2020
Južna Koreje je bila za Kitajsko tudi prva država, ki je bila na udaru pandemije. Kljub temu je uspela smrtnost znižati na samo 2,1 odstotek v trenutku, ko je bila ta v svetu 6 -7 odstotna.
Ključna je bila »ločena obravnava pacientov« ter »sprememba namembnosti ustanov za obravnavo.«
Kljub temu, da je zaradi izkušenj z MERS-om bila Južna Koreja bolje pripravljena kot na primer Slovenija, so zdravniki hitro ugotovili, da jim bo ob napredovanju pandemije – zmanjkalo postelj.
Zato so spremenili taktiko.
Ko je bil odkrit kakšen primer, sta delovna skupina z regionalno ekipo za Covid-19 določila, kam gre pacient.
Možne rešitve so bile domača karantena, Covid-19 center, posebne bolnišnice za Covid-19 ter druge bolnišnice. O tem se je odločalo v triaži.
#CoreadelNorte ha cerrado una ciudad en la frontera con Corea del Sur por el primer caso sospechoso de #coronavirus coronavirus en el país. Más https://t.co/dLPNhtdDB7
— isabelmartinez0274rd (@isabelm15155980) July 26, 2020
Pri tem so imele ključno vlogo ravno »covid bolnišnice« ali pa »covid centri«. Prvega so že marca 2020 vzpostavili v mestu Daegu.
Gre za različne objekte – športne centre, dvorane za sejme, spalnice – ki so bili spremenjeni samo za sprejem bolnikov s koronavirusom.
Običajno so za to uporabili »samostoječe zgradbe z dobro ventilacijo.«

Tam so običajno poslali okužene »mlajše od 65 let, brez dodatnih bolezni«, nadzorovali pa so jih zdravniki.
Na voljo so imeli tudi PCR testiranje, rendgene in preprosta zdravila v obliki antipiretikov.
Če se je stanje okuženega poslabšalo, so takega pacienta poslali v posebno bolnišnico, običajno takšno, ki je sprejemala samo bolnike s koronavirusom.
Ko Jezus pogleda na trenutno novo slovensko krščansko demokracijo si po mojem globoko v sebi misli: "Za te se nikoli več ne pustim pribiti na križ." #sampovem #Slovenija
— Boštjan Koražija (@bukeff) July 25, 2020
Kje so torej razlike med tem sistemom in »slovenskim«?
Razlika je očitna: kot prvo, v Sloveniji - razen pomanjkljive kulture nošenja zaščitnih sredstev, kar nazorno kaže tudi primer pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič - dejansko ni posebnih »covid bolnišnic«.
Še vedno ne gre Naj raje poizkusi na komolec... pic.twitter.com/OL6mhlkOgs
— Jože (@JoeVantur) July 25, 2020
V nacionalni mreži za epidemiološko spremljanje SARI, EPISARI mreža, ki jo koordinira NIJZ, prostovoljno sodeluje vseh 14 bolnišnic za akutno oskrbo, ki sprejemajo bolnike z okužbo s koronavirusom in podobnimi infekcijami.
Vendar nobena ni specializirana za koronavirus, to pa omogoča lažje prenašanje okužb znotraj bolnišnic.
Bolniki s koronavirusom tudi prihajajo v takšne splošne bolnišnice (tipičen je primer UKC Maribor) in nato okužijo druge – tudi zdravnike.
Drugič, v Južni Koreji so sledili priporočilom WHO in bolne dosledno pošiljali in še vedno jih pošiljajo v bolnišnice.
V Sloveniji pa okužene ministrstvo za zdravstvo pušča v »conah« znotraj DSO-jev, ki so dokazano legla širjenja okužbe.

Celo če bi jih oskrbovali zdravniki, se tam, kjer so skupaj zdravi, bolni in sumljivi - okužb pač ne da ustaviti.
Prav to je kritizirala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je pomor starostnikov v domovih za starejše v Italiji označila za masaker.
Ampak Slovenija ni nič boljša. Nasprotno.
Verjetno je del kritik, ki letijo na politike, neutemeljen in krivičen, po drugi strani pa tudi sami s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo.”
— Matjaž Gruden (@MGruden) July 25, 2020
V Sloveniji pa ni niti dovolj pomožnega osebja, ki bi skrbelo za tiste, ki so zboleli za Covid-19, kar je pripeljalo celo do tega, da je nestrokovno pomožno osebje (celo študentje!) zadolženo za oskrbo nemočnih in okuženih, za katere bi morali skrbeti zdravniki.
In to v domovih, ki imajo 100 ali več postelj, kar pomeni, da so izjemno nevarni za širjenje epidemije, kar so potrdile tuje študije.
Vlada pa se čudi, zakaj so rezultati njenega boja proti koronavirusu v DSO-jih tako slabi.
Če je prvi val pandemije slovensko zdravstvo prvič še lahko presenetil, potem je to, da se sedaj ta »napaka« kar naprej ponavlja v DSO-jih dokaz, da gre za namerno in premišljeno politiko.
V DO Hrastnik bomo imeli nov pokol starostnikov. Čisto nič se niso naučili iz prvega vala v Šmarju pri Jelsah.
— malt (@plakic2) July 24, 2020
Banda nesposobna!
Ta vlada očitno za starejše in nemočne ves čas kaže enako skrb – nikakršno.
In to počneta celo dva ministra iz vrst DeSUS-a, stranke, ki naj bi najbolj skrbela za interese in blaginjo starejših.