REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Britanski raziskovalci razkrili hudo nevarnost slovenskih DSO-jev: okužba v velikih je 20-krat verjetnejša, kot v manjših

Britanski raziskovalci razkrili hudo nevarnost slovenskih DSO-jev: okužba v velikih je 20-krat verjetnejša, kot v manjšihSmrtono nevarna vlada

V Sloveniji je vprašanje zaščite starejših stanovalcev v domovih starejših občanov (DSO-jih) znova postalo bojno polje opozicije in koalicijskih strank.

Tako so na primer člani parlamentarnih odborov za zdravstvo in socialne zadeve sklenili razpravo o dogajanju v domovih za starejše v času epidemije covida-19 ter vladi in pristojnim ministrstvom naložili izdelavo protokola za preprečevanje širjenja okužb v domovih.

Opozicija in koalicija se pri tem ne strinjata glede tega, ali bi bilo vse okužene stanovalce treba umakniti iz domov.

Verjetnost infekcije se namreč potroji na vsakih 20 postelj v posameznem domu starejših občanov.

Medtem ko v Levici menijo, da bi s tem zajezili širjenje okužbe znotraj domov, je bilo iz koalicijskih vrst slišati, da so domovi ravnali ustrezno in da je vnos okužb posledica predvsem počasnih in neustreznih ukrepov prejšnje vlade.

Drugače pa ravnajo v Veliki Britaniji, kjer poskušajo ugotoviti, kateri vzroki so privedli do velikega števila smrtnih žrtev.

In to z več študijami.

Prvo med njimi so izvedli v okrožju Lothian s pomočjo raziskovalcev Univerze Edinburgh na Škotskem.

Sestra, starostnica

In študija je pokazala, da je v tem primeru velikost zelo pomembna: kar 20-krat večja možnost je namreč, da se stanovalci večjih domov za starejše okužijo v primerjavi z manjšimi domovi.

Verjetnost infekcije se namreč potroji na vsakih 20 postelj v posameznem domu starejših občanov.

V Veliki Britaniji je namreč zaradi covida-19 umrlo preko 55 500 ljudi, ob tem pa je bilo okoli 40 odstotkov smrtnih primerov zabeleženih v domovih za starejše, kljub temu, da so ministri trdili, da so domove zaščitili z »zaščitnimi obroči«.

Ugotovili so, da je možnost infekcije v domovih z manj kot 20 posteljami 5-odstotna, v domovih z 60-80 rezidenti pa se je ta možnost povečala na 83 do 100 odstotkov.

Ob tem so na vrhuncu krize okoli 25 000 starostnikov odpustili iz bolnišnic, ne da bi jih sploh testirali glede koronavirusa.

V najnovejši študiji s raziskovalci pregledali stanje v 189 domovih za starejše v Veliki Britaniji v področju Lothian, kjer je za koronavirusom umrlo 400 ljudi.

Ugotovili so, da je možnost infekcije v domovih z manj kot 20 posteljami 5-odstotna, v domovih z 60-80 rezidenti pa se je ta možnost povečala na 83 do 100 odstotkov.

Do tega je prihajalo tudi zaradi velike fluktuacije osebja – delavcev agencij, sester, kuharjev, vzdrževalcev in podobno.

Študija od upravljalcev zahteva, da vzpostavijo varne cone in ločene predele še pred nastopom drugega vala koronavirusa.

Sestra, starostnica

Sally Warren, direktor inštituta King’s Fund je ob tem poudaril, da je k velikemu številu smrti prispevale tudi politike vlade.

Ministri so namreč dajali oskrbnikom domov sredstva, ki so vzpodbujala »ekonomije obsega« oziroma koncentracijo več oskrbovalcev na enem mestu, ker je bilo to seveda ceneje.

Toda prav takšni domovi so najbolj nevarni za okužbe.

Če želimo model, ki bo temeljil na manjših domovih, potem bomo za to, kot davkoplačevalci, morali plačati več.

»Če želimo model, ki bo temeljil na manjših domovih, potem bomo za to, kot davkoplačevalci, morali plačati več,« je opozoril.

Druga študija, ki je raziskovala dogajanje v 248 domovih za starejše v Norfolku pa je pokazala, da je bolj verjetno, da bo do izbruha prišlo tam, kjer je vključenega več podpornega osebja, kot pa tam, kjer ga je manj.

Ob tem so ugotovili, da so delavci v vzhodni Angliji manj pogosto nosili zaščitno oprem in so ob tem delali istočasno v več domovih.

Tretja študija, ki jo je izvedel statistični urad in je obsegala 5000 domov za ostarele je razkrila, da so okužbe bolj verjetne tam, kjer so oskrbniki oziroma upravljalci domov uporabljali eno in isto osebje v več domovih.

To je možnost okužbe povečalo za 1,5 krat.

Za izboljšanje varnosti so zato samo v okrožju Lothian namenili dodatnih 600 milijonov funtov.

Za sedanjo vlado so že konkretni rezultati
Za sedanjo vlado so že konkretni rezultati.

Omenjene študije pa bi lahko bile pomembne tudi za Slovenijo.

V Sloveniji naj bi bilo po podatkih vlade trenutno 23 domov za starejše, podatki iz leta 2018 pa kažejo, da je bilo konec leta 2018 v Sloveniji na voljo 21.063 mest v 59 javnih zavodih in 43 izvajalcih s koncesijo.

Bolj podroben seznam je tukaj.

Seznam DSO-jev Vir: Slovenske novice
Seznam DSO-jev z ležišči. Podatki kažejo, da so številke oskrbovancem v vsakem od njih krepko čez 100. To je sicer zelo ekonomično - a v času epidemije smrtno nevarno. Vir: Slovenske novice

Iz tega je mogoče sklepati, da v Sloveniji trenutno delujeta 102 zavoda za starejše, od tega je 59 javnih zavodov in 43 koncesionarskih.

Javni so tisti, ki jih je zgradila država, koncesionarski pa tisti zasebni domovi, ki jim je država podelila koncesijo.

V javnih domovih za starejše  je bilo leta 2019 13.466 mest, v zasebnih domovih za starejše s koncesijo pa 5320 mest, skupno torej 18.786 mest na področju institucionalnega varstva za starejše, v nobenem pa trenutno nimajo prostega mesta.

Glede na te podatke to kaže, da je v povprečnem DSO-ju v Sloveniji 184 oskrbovancev.  Z drugimi besedami to pomeni, da so slovenski domovi še veliko bolj preobljudeni in natrpani, kot pa na primer britanski.

Glede na te podatke to kaže, da je v povprečnem DSO-ju v Sloveniji 184 oskrbovancev.

 Z drugimi besedami to pomeni, da so slovenski domovi še veliko bolj preobljudeni in natrpani, kot pa na primer britanski.

Ker se možnost okužbe v domovih z 60-80 rezidenti poveča na 83 do 100 odstotkov, v Sloveniji pa tako majhnih domov praktično sploh ni, je jasno, zakaj je v Sloveniji bila tako velika smrtnost v DSO-jih in zakaj se bo to ponovilo, če sprememb ne bo.

Ob tem pa je Slovenija ignorirala tudi priporočilo WHO-ja, da naj bolne in ranljive starejše takoj prepeljejo v bolnišnice.

To pa seveda pojasnjuje, zakaj je v Sloveniji, med drugim, bilo že ob prvem valu več kot 80 odstotkov smrtnih žrtev prav v DSO-jih.

Povedano drugače: nikakršni pozivi vladi, da naj določi »protokole« ne bodo pomagali ob drugem valu.

Tudi ločevanje domov na cone ne bo pomagalo, če bodo slovenski DSO-ji še naprej preveliki.

Potrebno bi jih bilo zmanjšati, razpršiti.

To pa bi seveda zahtevalo dodatna sredstva. In vlada teh sredstev tudi v svojem četrtem koronapaketu ni predvidela, sprememb pa ni.

Znova se samo leporeči, drugi val koronavirusa pa je že tu.

 

 

Delite članek