REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kdor seje gardo, ta žanje vardo

Kdor seje gardo, ta žanje vardo

Andrej Šiško, ki je nastopil tako na preteklih predsedniških kot državnozborskih volitvah, je za Insajder.com potrdil, da je organiziral zbor Štajerske varde, ki je »prostovoljna obrambna skupnost svobodnih ljudi dežele Štajerske«. V skladu s posvetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča v Haagu razglašanje različnih deklaracij o neodvisnosti posameznih delov držav ni več kaznivo, zato je ta del ravnanja »svobodnih Štajercev« zagotovo v skladu z mednarodnim in domačim pravom.

Pri pojasnjevanju legalnosti svojega ravnanja je tako na primer Andrej Šiško dejal, da gre »za vzporedni pravni red, ki ni v nasprotju z pravnim redom Republike Slovenije, torej z ustavo Republike Slovenije. To pa zato, ker ustava narekuje ustanovitev pokrajin, ki pa jih niso ustanovili. Mi uporabljamo svoj, zgodovinski pojem dežela, ki je bolj pravilno od pokrajine. Ustava Republike Slovenije opredeljuje tudi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Mi smo kot svobodni ljudje že lani 24. rožnika (24. junija) 2017 po 99 letih ponovno ustanovili Deželo Štajersko, o čemer noben medij ni hotel poročati.«

Nekaj povsem drugega pa je seveda, če se bo Dežela Štajerska tudi »de facto« želela vzostaviti v svojih naravnih mejah in pri tem prevzeti to, čemur pravniki pravijo »efektivna oblast« na svojem ozemlju. Najpozneje takrat se bodo organi osrednje oblasti matične države Slovenije v Ljubljani morali odločiti, ali bodo novo tvorbo na podlagi ustaljene prakse podobnih priznanj enostranskih odcepitev priznali kot sosednjo državo, ali pa bodo proti novim, »štajerskim osamosvojiteljem« nastopili drugače, torej represivno.  

Mi smo kot svobodni ljudje že lani 24. rožnika (24. junija) 2017 po 99 letih ponovno ustanovili Deželo Štajersko, o čemer noben medij ni hotel poročati

Zastavlja pa se tudi vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za ta novi fenomen v Sloveniji? Pripadniki varde so prepričani, da je za to kriva oblast v Ljubljani, ki ne ščiti dovolj slovenskih meja pred, na primer – migranti.

Možen pa je seveda še en odgovor. Najbolj odgovorni za ta fenomen, ki ga največji mediji še vedno podcenjujejo, so najverjetneje prav politiki, ki so ves čas – sicer precej kratkovidno – poudarjali pomen uporabe sile v mednarodnih odnosih, glorificirali enostranske odcepitve, pravico do »samoodločbe ljudstva«, ki naj bi imelo vedno in povsod »vso oblast« in na vse pretege spodkopavali (z napadi na sodstvo in državne institucije) temelje sedanje ustavne ureditve Republike Slovenije.

In ki z neprestanim hujskanjem ljudi zoper nevarnost »migrantov«, (ki jih preko Slovenije in v Slovenijo prihaja veliko manj, kot pred leti) preko svojih medijev poročajo o tem fenomenu sovražno, enostransko in s tem ustvarjajo atmosfero strahu in negotovosti.

Kar je nato podlaga za različne »varde« in druge oblike podobnega ravnanja.

Prav tako ni mogoče pozabiti, da si je stranka SDS prizadevala in si še prizadeva za ustanovitev »slovenske garde«, ki bi bila prav tako lahko uporabljena za varovanje slovenskih meja. Slovenska demokratska stranka (SDS) je na primer že 19. januarja leta 2016 na "tiskovni konferenci predstavila dokument, v katerem analizira varnostno situacijo v luči migrantske krize in predlaga ustanovitev Nacionalne garde." In ni nenavadno, da so se sedaj podobnih zadev v lastni režiji lotili nekateri drugi politiki in nad slabim volilnim rezultatom razočarani voditelji izvenparlamentarnih strank.

Dobra ilustracija glorificiranja kulture nasilja je tudi pogosto druženje predsednika SDS z različnimi uniformiranci, ki tudi izven struktur vojske in policije zelo radi streljajo. Nekaj podobnih strelskih dogodkov je bilo, kot kažejo posnetki, (v galeriji) zabeleženih tudi na Facebooku. Ni nenavadno, da so na podobne ideje prišli novi »vardisti.«

Kdor seje gardo, ta na koncu pač žanje – vardo.