Gibanje Zedinjena Slovenija zaradi diskriminacije s kazensko ovadbo zoper parlamentarne stranke

Gibanje Zedinjena Slovenija je »na podlagi utemeljenega suma, znanih dejstev in Kazenskega zakonika RS,« pristojnim organom vložila kazensko ovadbo zoper parlamentarne stranke in njihove voditelje. Kazensko ovadbo so vložili zoper (po abecednem vrstnem redu strank): DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije – Karel Erjavec, Levica – Luka Mesec, NSi – Nova Slovenija – Matej Tonin, SAB – Stranka Alenke Bratušek – Alenka Bratušek, SD – Socialni demokrati – Dejan Židan, SDS – Slovenska demokratska stranka – Janez Janša, SMC – Stranka modernega centra – Miroslav Cerar mlajši in tudi "vsem poslancem navedenih strank v Državnem zboru RS,"

Ovadbo so vložili »zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po členu 141. Kazenskega zakonika RS, 1. odstavek: »Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji, ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.«

Po prepričanju Zedinjene Slovenije, ki jo vodi Andrej Šiško, so zgoraj navedeni predsedniki parlamentarnih političnih strank ter člani poslanskih skupin navedenih parlamentarnih strank, »odgovorni za obstoj zakonodaje v zvezi z volitvami v Državni zbor Republike Slovenije (Zakon o volitvah v državni zbor - ZVDZ-UPB, Zakon o volilni in referendumski kampanji - ZVRK-NPB4, Zakon o Radioteleviziji Slovenija - ZRTVS-1, Zakon o političnih strankah - ZPolS), ki načrtno ustvarja politično diskriminacijo med parlamentarnimi in neparlamentarnimi strankami, z namenom onemogočanja neparlamentarnih strank na volitvah, da ne bi dosegle potrebnega praga za vstop v parlament.«

Zaradi obstoječe diskriminatorne zakonodaje, ki so jo sprejeli poslanci parlamentarnih strank prejšnjih sklicev Državnega zbora, poslanci sedanjega sklica Državnega zbora pa je niso odpravili, kljub javnim opozorilom, so zgoraj navedeni odgovorni, da so zaradi razlike v političnem prepričanju, prikrajšali kandidate in kandidatke neparlamentarnih političnih strank ter njihovih list, ki v skladu z zakonom kandidirajo na državnozborskih volitvah, za temeljne človekove pravice in svoboščine, saj imajo slednji zaradi obstoječe zakonodaje omejene konkretne pravice in svoboščine, na podlagi iste zakonodaje pa je tudi sistematično omogočeno takšno razlikovanje, v katerem imajo obstoječe parlamentarne stranke v primerjavi z neparlamentarnimi strankami več posebnih pravic ali ugodnosti (kandidiranje, financiranje, medijski dostop). Vsi navedeni predsedniki parlamentarnih političnih strank so bili nazadnje javno opozorjeni in tudi javno vprašani, kaj so storili za odpravo diskriminatorne zakonodaje, a se na javno vprašanje, kot opozarjajo v zedinjeni Sloveniji, »ni odzval niti eden med njimi«, kar naj bi dokazovalo tudi televizijsko predvolilno soočenje na TV SLO, dne 31. 5. 2018, ob 20.00.

andrej-sisko2.jpg

Ker poslanci parlamentarnih političnih strank niso odpravili diskriminatornih določil v zgoraj navedenih zakonih, »so s tem kršili temeljne človekove pravice zapisane v Ustavi RS in mednarodnih listinah do te mere, da so državnozborske volitve nesvobodne, nepravične, nepoštene in diskriminatorne, navedena dejstva pa nedvomno vplivajo tudi na sam izid volitev, ki so posledično nelegitimne in tudi nezakonite.«

Zaradi diskriminatorne zakonodaje se neparlamentarne politične stranke niso mogle enakopravno predstaviti volivcem in volivkam, ki posledično niso ustrezno obveščeni o njihovih programih, stališčih in kandidatih. Zaradi navedene politične diskriminacije, so nedvomno kršena ustavna načela enakosti pred zakonom (14. člen), enakega varstva pravic (22. člen), in volilne pravice (43. člen).

Vsi zgoraj navedeni, ki so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja po členu 141. Kazenskega zakonika Republike Slovenije, so to storili v sostorilstvu, po členu 20. KZ RS. Državno tožilstvo RS pozivamo, da samo po potrebi še dopolni seznam osumljenih storitve kaznivega dejanja po členih 141. in 20., ali kateremkoli drugem členu KZ RS. »V imenu politične stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, zahtevamo, da nas državno tožilstvo sproti obvešča o vseh postopkih in dejanjih v zvezi s to kazensko ovadbo,« so zapisali v sporočilu Zedinjene Slovenije.