REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako zavaja POP TV: Točne izjave Zorana Stevanovića s triki in lažmi spremenili v »neresnične«, zlagane ocene smo popravili

Kako zavaja POP TV: Točne izjave Zorana Stevanovića s triki in lažmi spremenili v »neresnične«, zlagane ocene smo popraviliZoran Stevanović je imel prav. Vir: Posnetek zaslona, X

Potem ko se je volilna tekma v zadnjem tednu pred evropskimi volitvami zaostrila, smo bili znova priče že običajnemu postopku – takoj, ko so se v kampanji glede najpomembnejšega vprašanja letos – ali bodo članice Evropske unije postale neposredne udeleženke vojne v Ukrajini ali ne – so osrednji mediji pričeli izključevati vse stranke in liste, ki so nasprotovale vojnohujskaški retoriki večine vladajočih in opozicijskih strank.

Izključevali so vse, ki so bili za mir in propagirali vse, ki so bili za vojno.

Izključevanje se je zgodilo listama Nič od tega in Urošu Lipuščku, ki nista bili povabljeni na veliko soočenje 3. junija 2024.

Po drugi strani so bili novi »Zeleni« na podlagi statusa evroposlanca Klemna Grošlja razglašeni za »parlamentarno stranko« in tako dobili možnost sodelovanja v debatah s parlamentarnimi strankami.

Te so imele enkrat več minutaže tudi na nacionalni televiziji, resno pa so jih »pokrivali« tudi vsi ostali »osrednji mediji.«

Toda najbolj zanimiva je bila pozicija stranke Resni.ca.

Zaradi vse višje podpore, ki jo niso uspele skriti niti ankete javnega mnenja, so se mediji stranke Resnica lotili s številnimi udarci izpod pasu.

Resnica je bila pravzaprav »na udaru« že od začetka aprila, lov nanjo pa je odprl članek v državnem SiOL-u, ki je pod vplivom vladne Svobode, kjer so s pavšalnimi argumenti lažno napadli Zorana Stevanovića, češ da o vojni v Ukrajini trosi same neresnice in ima menda problem »z resnico.«

Potem se je zgodba ponovila v zadnjih dnevih.

Stevanović je imel trikrat prav, čeprav je dobil trikrat negativno oceno POP TV. In to popolnoma neupravičeno. Takšna pristranskost ne more biti naključna.

Analizirali bomo samo en primer, ki je najbolj drastičen.

Podobnih soočenj pa je bilo še več, tudi v drugih osrednjih medijih, vedno znova pa se je pokazala pristranskost voditeljev ali komentatorjev teh soočenj in njihova negativna nastrojenost do stranke Resnica.

Ko so imeli na primer Matej Tonin (NSi), Stevanović, Luka Mesec (Levica) in Vojko Volk (Svoboda) soočenje na POP TV so v ocenjevanje izjav vključili tudi svoje »preverjanje dejstev«.

Soočenje je vodila Petra Kerčmar. »Med samim soočenjem bo ekipa rubrike 'Dejstva v živo' preverjala verodostojnost izjav politikov. V živo bosta na 24ur.com sodelovala tudi oba strokovnjaka, Jure Požgan in Lara Bandi,« so sporočili na spletni strani 24ur.com.

Nato pa smo lahko zelo lepo videli, na kako zavajajoč način so nato njihovi t. i. »strokovnjaki«, ki so tudi strokovno neusposobljeni za ocenjevanje problematike o kateri je tekla beseda ocenjevali posamezne izjave.

Najbolj očitna pristranskost je opazna predvsem pri ocenjevanju izjav Zorana Stevanovića, ki so ga večkrat zaporedoma ožigosali z oceno »ne drži«, medtem ko so na primer pri Toninovi popolnoma netočni primerjavi Putina s Hitlerjem, ki so jo doslej že ničkolikokrat »razsuli« številni najboljši poznavalci Rusije in mednarodnih odnosov zapisali le - »previdno«.

Prvo vprašanje, ki je postalo sporno, je bila ruska zaščita državljanov v tujini.

»Zoran Stevanović, kandidat Resnice, pravi, da ruska ustava odreja, da morajo varovati Ruse prek svojih meja. Po mnenju magistrice razvojnih študij Lare Bandi izjava ne drži, ker v ruski ustavi ne najdemo člena, ki bi to eksplicitno določal. Požgan doda, da skrb za Ruse izven Rusije ne opravičuje posega v ozemeljsko celovitost ali celo okupacijo držav, v katerih živi rusko govoreče prebivalstvo,« so zapisali »strokovnjaki« razvojnih študij na POP TV.

Kdo nam laže? Tonin, Volk, Stevanović, Mesec. Vir: Posnetek zaslona, POP TV

Toda magistrica »razvojnih študij« (?!) zavaja.

Zaradi vse višje podpore, ki jo niso uspele skriti niti ankete javnega mnenja so se mediji stranke Resnica lotili s številnimi udarci izpod pasu. Najbolj očitna pristranskost je opazna predvsem pri ocenjevanju izjav Zorana Stevanovića, ki so ga večkrat zaporedoma ožigosali z oceno »ne drži«, čeprav so njegove trditve držale.

V 61. členu ruske ustave je namreč jasno zapisano: »1. Državljana Ruske federacije ni mogoče izgnati iz Ruske federacije ali izročiti drugi državi.

2. Ruska federacija svojim državljanom zagotavlja zaščito in pokroviteljstvo v tujini.«

To seveda pomeni, da RF svojim državljanom nudi predvsem diplomatsko zaščito. Toda nikjer ni eksplicitno zapisano, da zgolj to.

In da je bila taka zaščita Rusov (mnogi pa so imeli že rusko državljanstvo) za Rusijo prav tako pomemben razlog za intervencijo pa je pravkar znova ponovil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Zato Stevanovićeva izjava vsekakor ni bila netočna, kot so jo označili v POP TV.

Prav tako je zelo netočna tudi izjava Bandijeve, da skrb za državljane »ne opravičuje posega v ozemeljsko celovitost ali okupacijo držav, v kateri živi rusko živeče prebivalstvo.« Ne opravičuje iz zornega kota česa?

Bandijeva najbrž meni, da s stališča mednarodnega prava. Morda tudi iz zornega kota teorije pravične vojne. Morda res.

Toda, ali je mednarodno pravo edino, ki danes regulira odnose med državami?

Zakaj imajo potem skoraj vse države vojske, ko pa bi bilo dovolj, da imajo le dobre odvetnike?

Kako pa je bilo ob raznih intervencijah Zahoda, ko so le-te strokovnjaki in vodilni politiki (tudi v Slovenji!) označevali za »nelegalne, a legitimne«?

Takrat pa mednarodno pravo ni bilo tako zelo pomembno, mar ne?

Takrat je tudi Slovenija pristajala na logiko, da so se »razmere na terenu spremenile« in priznavala primat uporabe sile, mar ne?

Se še spomnimo bombardiranja ZRJ, Iraka, Libije?

Zakaj to, da je bila celo ob vprašljivi legalnosti ruska intervencija legitimna - ne bi veljalo tudi za rusko intervencijo?

Še toliko bolj zato, ker se je Rusija res branila in ni šla v intervencijo zaradi spremembe režima nekje daleč od svojih meja, pač pa se je branila pred nevarnim režimom na svojih mejah in ob napadih kijevskega režima na zgodovinsko ruska ozemlja v Ukrajini.

In seveda je točno tako in nič drugače.

Ravnanje držav, še posebej velikih, velesil, ne uravnava samo mednarodno pravo! Še posebej takrat, ko jih ogrožajo druge velike sile. To ve vsak, ki pozna teorijo in zgodovino mednarodnih odnosov. Samo popolnoma slep ali nesposoben politik lahko ignorira to dejstvo.

Zato sklicevanje samo na mednarodno pravo ni dovolj, je prekratko. 

V kubanski krizi ZDA niso zahtevale umika raket s Kube na podlagi mednarodnega prava, ker do tega niso imele pravice, pač pa zaradi ogrožanja lastne nacionalne varnosti.

In enako upravičeno, torej legitimno in pričakovano se je odzvala tudi Rusija – ne glede na črko mednarodnega prava in teorijo pravične vojne.

Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je lagal: Nemški Spiegel je objavil zapisnik o obljubi zahodnih držav Sovjetski zvezi o neširjenju NATO pakta. Vir: Spiegel, posnetek zaslona

Ameriški profesor John Mearsheimer, največja avtoriteta »realistične« in danes najpomembnejše teorije mednarodnih odnosov opozarja, da je bila ruska »invazija« legitimna, ker je širitev zveze NATO postala eksistencialna nevarnost za Rusijo.

Ruski »napad« je po njegovem zgolj pričakovana in izzvana »preventivna vojna«, ki je sicer formalno prepovedana, a je včasih nujna, ko gre za ogrožanje vitalnih, eksistencialnih interesov države.

Kakorkoli obrnemo – Stevanović je imel prav!

Zakaj je za ukrajinsko vojno kriv Zahod in ne Rusija, pa je Mearsheimer pojasnil že leta 2015 (zgoraj) v predavanju, ki si ga je doslej ogledalo neverjetnih 29 milijonov ljudi.

Takrat je tudi napovedal vojno in uničenje Ukrajine, če bo Zahod s svojo politiko pritiska nadaljeval.

Šest let pred izbruhom vojne!

Praksa je potrdila njegovo teorijo in to je največji dosežek za vsakega znanstvenika.

Strokovnjakov POP TV in slovenskih politikov med njimi očitno ni, ker o vsem tem nimajo pojma in ponavljajo zgolj zlizan stavek o tem, da so Rusi pač agresorji.

Vir: Posnetek zaslona

Ker je Stevanovićeva izjava očitno točna, jo zato na Insajderju popravljamo (slika zgoraj) – iz »ne drži« v »drži«.

Drugo sporno vprašanje je bilo, ali je Sovjetska zveza bila Rusiji največji sovražnik ali ne.

»Po mnenju Stevanovića ne smemo enačiti Rusije s Sovjetsko zvezo. 'Sovjetska zveza je bila Rusiji največji sovražnik.' Rusija oz. Ruska sovjetska federativna socialistična republika je bila ena izmed 15 držav/zveznih republik, ki so sestavljale Sovjetsko zvezo. Prav tako pa je Ruska federacija pravna naslednica Sovjetske zveze in je po njenem razpadu podedovala/prevzela premoženje in obveznosti zveze, pojasnjuje Lara Bandi. Torej izjava Stevanovića ne drži. Temu Požgan doda, da je bila Ruska sovjetska republika največja, najmočnejša (politično in ekonomsko) in najštevilčnejša republika v Sovjetski zvezi. Rusija si je tako že v okviru Sovjetske zveze podredila preostale sovjetske republike,« so zapisali v 24ur.com.

Očitno je, da so se Stevanovića znova lotili z zavajajočo tehniko »slamnatega moža«.

Očitno je, da so se Stevanovića znova lotili z zavajajočo tehniko »slamnatega moža«. Bandijevi je njena prozorna besedna prevara omogočila, da je s tem trikom izjavo Stevanovića označila za lažno, za izjavo, ki »ne drži«, čeprav je ta njena ocena - edina očitna neresnica.

Vsak bralec lahko namreč osupel ugotovi, da je Bandijeva očitno zlonamerno in povsem netočno interpretirala izjavo Stevanovića tako, kakor da bi on rekel, da je bila Rusija v času Sovjetske zveze neka posebna, samostojna država, izven Sovjetske zveze (katere del je v resnici bila), da je bila torej zunanja »sovražnica« Sovjetske zveze in jo je torej od zunaj ogrožala z vojaško silo kot njena sovražnica.

Tega pa Stevanović seveda sploh ni rekel! Vsak, ki ima vsaj osnovnošolsko izobrazbo ve, da to seveda ni res.

Iz konteksta razprave je jasno, da je bila Stevanovićeva izjava povezana z oceno, ali je v razvojnem in zgodovinskem smislu Sovjetska zveza Rusiji škodovala ali ne.

Enako, kot bi se lahko vprašali, ali je bil nastanek Jugoslavije dober in koristen za Slovenijo, Srbijo, Hrvaško - ali ne. O tem seveda še danes potekajo zgodovinske razprave...

Gre seveda za zadevo, na katero se sploh ne da preprosto odgovoriti z »drži,« ali pa »ne drži« in »previdno«.

Toda Bandijeva je ni hotela razumeti na pravi način. Razumela jo je po svoje in Stevanovićevo izjavo zavrnila, kakor da bi imela opraviti z nevednežem, ki ne ve niti tega, da je bila Rusija v času ZSSR del sovjetske države!

Gre za dobesedno žaljivo, infantilno raven argumentacije.

Toda Bandijevi je njena prozorna besedna prevara omogočila, da je s tem trikom izjavo Stevanovića označila za lažno, za izjavo, ki »ne drži«, čeprav je ta njena ocena - edina očitna neresnica glede tega vprašanja.

Šlo je za očitno željo, da se Stevanoviću in Resnici - prilepi etiketa - in za nič drugega!

Poden.

Ob tem na koncu Bandijeva, ki o mednarodnih odnosih očitno nima pojma, doda še nelogično trditev, da je bila Rusija »najštevilčnejša« republika in celo, da si je Rusija že v času SZ »podredila preostale sovjetske republike«, kar je milo rečeno deplasirana in netočna trditev za državo, v kateri je imela vrhovno oblast do razpada 8. decembra leta 1991 komunistična partija.

Vir: Posnetek zaslona

Skratka, jasno je, da je imel Stevanović prav. Njegova izjava drži.

Zato smo oceno tudi ustrezno popravili v drži (posnetek zgoraj).

Naslednja je bila na vrsti razprava o ruski »invazivnosti«.

Ocena Lare Bandi pa je očitno - netočna. Nesporno jasno je, da je bil za začetek konflikta v Gruziji leta 2008 odgovoren Tbilsi, saj je gruzijska vojska prva prestopila meje dveh separatističnih republik.

Po mnenju Stevanovića Rusi »v zadnjih krepkih 100 letih niso nikdar pokazali želje po invazivnosti na Evropo. Oni so želeli obvladovati svoje meje.«

»Izjava, da Rusija želi samo obvladovati svoje meje, je zavajajoča, opozarja Lara Bandi, saj je Rusija tako v primeru Ukrajine kot tudi Gruzije prestopila svoje meje in posegla v ozemeljsko celovitost obeh držav. Evropske države, kot so Finska, Latvija, Litva in Estonija, pa velikokrat pričajo o ruskih namernih provokacijah, kot je bila na primer v tem mesecu, ko je rusko obrambno ministrstvo objavilo dokument za določitev novih morskih mej na Baltskem morju, ker naj bi bile te v sovjetskem času netočno določene. Ob tem so bila omenjena območja, ki mejijo na Poljsko in Litvo, spremembe pa naj bi vključevale tudi posege na finsko ozemlje. Dokument je bil naslednji dan izbrisan. Izjava tako ne drži,« so zapisali strokovnjaki POP TV.

Ocena Lare Bandi pa je očitno - netočna.

Nesporno jasno je, da je bil za začetek konflikta v Gruziji leta 2008 odgovoren Tbilsi, saj je gruzijska vojska prva prestopila meje dveh separatističnih republik (Abhazije in Južne Osetije), kjer so bili ruski vojaki nameščeni v vlogi mirovnih sil.

Šele po napadih gruzijske vojske se je odzvala Rusija.

Kar se tiče Ukrajine pa je Bandijeva pozabila na eno »malenkost«, namreč, da Rusija z vojsko sploh ni vstopila na ozemlje Ukrajine in ogrozila ozemeljsko celovitost Ukrajine, pač pa je vstopila na ozemlje dveh de facto osamosvojenih republik, katerih samostojnost je že pred tem de jure priznala.

O tem, kaj to pomeni s stališča mednarodnega prava je seveda mogoče imeti različna mnenja, a dejstvo je, da Rusija tega ni naredila nekaj tisoč kilometrov daleč od svojih meja (kot to počnejo ZDA) ampak dobesedno na svojih mejah. In formalno sploh ni vstopila v Ukrajino!

Da želi Rusija s tem zaščititi svoje meje in rusko govoreče prebivalstvo je zato res, ne pa netočno. Drugi del ocene Bandijeve pa je še bolj povlečen za lase.

Popolnoma deplasirano je namreč neko enodnevno objavo nekega ruskega organa o domnevno novih mejah v Baltskem morju, ki je sledila predhodnim grožnjam baltskih držav, da bodo Baltsko morje spremenile v »jezero Nata«, oceniti že kot nekakšno rusko enostransko spreminjanje meja.

Šlo je morda za rusko opozorilo, za del psihološke vojne med Zahodom in Rusijo, ni pa dokaz agresivnosti.

Dejansko pa je bila res Rusija tista, ki je bila v 20. stoletju, takrat v okviru SZ katere pravna naslednica je, žrtev agresije, iz smeri evropskih držav, v kateri je izgubila 27 milijonov prebivalstva za to, da bi Evropo osvobodila nacifašizma.

Še pred tem, v času prva svetovne vojne pa je bila prav tako žrtev napada Nemčije in Avtroogrske, ker je zaščitila Srbijo, ki je bila žrtev avstroogrske agresije.

In zato je res, da je želela Rusija zgolj ščititi svoje meje (oziroma lastno varnost) ter v zadnjem stoletju (in tudi prej) ni napadala Evrope.

Zmotno oceno Stevanovićeve izjave s strani »ekspertov« POP TV smo zato ustrezno popravili iz »ne drži« v »drži«.

Stevanović je imel trikrat prav, čeprav je dobil trikrat negativno oceno POP TV.
Stevanović je imel trikrat prav, čeprav je dobil trikrat negativno oceno POP TV. Vir: Posnetek zaslona

Vendar vse skupaj meče zelo slabo luč na osrednjo komercialno televizijo, ki je dokazala veliko neobjektivnost. Stevanović je imel trikrat prav, čeprav je dobil trikrat negativno oceno POP TV.

In to popolnoma neupravičeno. Takšna pristranskost ne more biti naključna.

Kdo ima prav, Stevanović ali POP TV in njihovi strokovnjaki pa seveda lahko presodite tudi sami.

Naša analiza pa, v to smo prepričani, tudi lepo pokaže, s kako nizkimi udarci ter zgolj na videz »objektivno, s preverjanjem dejstev« se poskuša pred volitvami umazati stranke, ki nasprotujejo vladavini opozicije in pozicije, ki se izmenjujeta na položajih, vodita pa v resnici zelo podobno politiko.

Skratka, tudi preverjanje dejstev ni objektivnio merilo. Nasprotno - preverjanje dejstev je včasih lahko, kot kaže ta primer, mehanizem in metoda za klevetanje in žigosanje določenih politikov, ki nasprotujejo prevladujočim, a napačnim prepričanjem.

In zato jih stranka, kot je Resnica seveda moti.

Kar je razlog več, da se na volitvah da glas prav tistim, ki so »moteč faktor«, tistim, ki so proti vojni z Rusijo, ki so za samostojno Slovenijo in samostojno, ne pa klečeplazno Evropo.

Kajti le to lahko prinese nujno potrebne spremembe, ne pa glas za tiste, ki z lažmi in zavajanji ščitijo svoje privilegije, državo in EU pa pehajo v pogubo.

Sedanje volitve so volitve, ki odločajo med vojno in mirom.

POP TV - blokada
POP TV - blokada strank, ki so proti vojni. Vir: Posnetek zaslona

Vse liste razen (pogojno) Levice (ki je za mir, a sedi v vojni vladi), Nič Od Tega, Uroša Lipuščka in Resnice lahko mirno označimo za vojnohujskaške in naklonjene vojni z Rusijo.

Glas za njih je zato glas za novo uničenje Evrope.

Skratka - smotrno je dati svoj glas listam, ki so za mir.

Če postane jasno, da se lahko med večinsko vojnohujskaške prebije samo ena in bodo glasovi za druge izgubljeni, pa razmišljajmo in volimo strateško za tisto, ki se lahko prebije naprej.

Glasujmo za mir in proti vojnam in lažem!

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke