Kako Janez Janša razume enotnost v boju proti »zunanjemu sovražniku«: S tožbo nad Marjana Šarca

Ko sta se te dni Marjan Šarec in Janez Janša – odhajajoči in prihodnji predsednik vlade – pričela uvidevno izmenjevati pred mikrofoni zaradi grozeče nevarnosti koronavirusa, je bil to zagotovo eden od najlepših političnih prizorov v zadnjih desetletjih.

Janša si je celo nadel angelski izraz in zatrdil, da je koronavirus »zunanji sovražnik« zaradi katerega je potrebno pozabiti na vse delitve, bil na seji Sveta za nacionalno varnost samo v vlogi »svetovalca«, ker da ima odgovornost za situacijo pač neka »druga vlada«.

Slišali smo tudi, da je »od petka« vzpostavljena »komunikacija« med vodilnimi iz odhajajoče in naslednje slovenske vlade.

»Glede koronavirusa obstajajo ukrepi, ki bi jih morali sprejeti že zdavnaj in h katerim smo pozivali. Sedaj se moramo osredotočiti na to, kaj lahko storimo v prihodnje. Zadnje dni prihaja do kooperacije vlade v odhodu in vlade, ki prihaja, kar je lahko samo dobro,« je tvitnil Janez Janša.

Ampak ta idila je trajala le kratek čas.

Potem ko je februarja iz odvetniške družbe Matoz, ki zastopa stranko SDS, Marjan Šarec prejel opomin oziroma opozorilo pred tožbo zaradi izjav o financiranju stranke SDS iz Madžarske je Šarec na Facebooku pravkar potrdil, da je prejel tudi kuverto s tožbo SDS.

@JJansaSDS v @TVOdmevi: Sodelovanje je nujno. Virus ne izbira levice in desnice. Gre za skupen problem, to je zunanji sovražnik in se mu je treba skupaj upreti. #koronavirus pic.twitter.com/dXuuvGhpBl

— Dominik Štrakl (@DominikStrakl) March 11, 2020

»Medtem ko se večina ukvarja s tem, kako zajeziti koronavirus, drugi tožijo. Zvečer me je pričakala kuverta. Pestro,« je na Facebooku zapisal premier v odhajanju Marjan Šarec, ob tem pa priložil fotografijo tožbe SDS.

SDS namreč zahteva opravičilo za izjavo, ki jo je v oddaji na nacionalni televiziji podal Marjan Šarec 31. januarja.

Takrat je o stranki SDS dejal, da je z njo težko sodelovati, »saj izvaja metode, kakršne izvaja. Se pravi, sovražni govor, potem pa se tudi financira iz Madžarske in vse tisto, kar je znano v zvezi s to stranko«.

Šarec je tedaj dejal, da se opravičuje, »če je izrazil svoje mnenje, ki ni osamljeno.«

Tudi danes je javnost o novi pošiljki, ki ga je po njegovih besedah pričakala včeraj zvečer, obvestil po Facebooku.

Toda še bolj nenavadno je, da se SDS kot »pravna oseba« sploh čuti »užaljeno« in zahteva opravičilo. Predvsem zato, ker je za politike – to pa velja tudi za politične stranke – v Evropi v navadi, da lahko o njih izrečemo marsikaj, tudi šokantnega, ne da bi to veljalo za žalitev.

Poglejmo dejstva. Mediji, ki nedvomno podpirajo SDS se financirajo z Madžarske, v veliki meri tudi iz denarja, ki ima svoj izvor v centrih moči, ki jih obvladuje madžarska vlada.

Propaganda stane in če bi jo morala stranka plačevati sama, bi bilo to drago.

Zato je sklep, da je plačevanje takšne propagande, ki koristi SDS enak financiranju stranke »iz Madžarske« lahko brez dvoma povsem upravičen.

Kot »financiranje z Madžarske« bi lahko obveljala tudi prodaja lastniških deležev v podjetju, ki npr. izdaja Demokracijo podjetjem z Madžarske.

SDS bi sicer lahko trdila, da je s to izjavo Šarec ciljal na to, da se SDS nezakonito financira z Madžarske, da dobiva nekakšne prispevke iz tujine, kar je res prepovedano, da zato Šarec stranko SDS žali, toda po drugi strani Šarec tega nikoli ni eksplicitno rekel na ta način.

Šarec ima zasluge, da Janša ni premier že dve leti.

— Dr. Nortz (@NortzDr) March 3, 2020

Prodaja lastniških deležev strankarskega podjetja tujemu prav tako ni prepovedana, ampak če je tako, potem ne more biti kaznivo tudi to, da nekdo sklepa, da je šlo za »financiranje z Madžarske«, saj je stranka res dobila denar – iz Madžarske.

In celo če ne bi bil, če bi šlo za napačen sklep ali domnevo – to še ni »žalitev«, zaradi katere bi nekdo moral plačati kazen.

Ravnanje SDS je zato, kot smo opozarjali že v preteklosti, povsem nesprejemljivo in napačno ter v nasprotju z odločitvami najvišjega evropskega sodišča – Evropskega sodišča za človekove pravice.

Ali ste danes že prejeli pismo od Odvetniške pisarne Matoz.

— Josef von Mlinaritz (@meteoriterain) February 21, 2020

Zato skorajda ni nobene možnosti, da Matoz in SDS ta spor kadar koli dobijo.

Toda zakaj se potemtakem sploh vlaga tožbo SDS?

Očitno le zaradi ustrahovanja vseh podobnih kritikov, ki bi si morda drznili ponavljati to, kar je sicer očitno, o čemer pišejo tudi tuji mediji in si je drznil povedati Marjan Šarec – da se SDS – vsa posredno – financira z Madžarske.

Toliko torej o izjavi Janeza Janše, da je potrebno »združiti vse sile«, ker gre za »zunanjega sovražnika«, ki se mi je potrebno »skupaj upreti«, ker »ne izbira levice in desnice«, pač pa gre za »skupen problem.«

To seveda ni najboljša pot do enotnosti.

In je daleč od obnašanja v letih »osamosvojitve«, na primer leta 1990 in 1991, ko se takratni politiki, med njimi tudi Janez Janša in Milan Kučan v boju proti tedanjemu t. i. zunanjemu sovražniku vsaj niso obkladali s tožbami.

Ampak zato je bil politični projekt, pri katerem so sodelovali, tudi uspešen.

Kako uspešen bo »skupen boj« proti »zunanjemu virusnemu sovražniku« tako sprtih politikov, pa bomo še videli.

Ampak bati se je, da bo v tem primeru cena Janševe zamerljivosti in maščevalnosti – kajti SDS seveda dela točno tako, kot želi njen predsednik – izražena v številu dodatno okuženih in morda mrtvih.