REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Krokodilje solze zaradi »osebnostnih pravic SDS«, ki grozi Šarcu in Rizmanu: zgrešeno, neprepričljivo, zavržno

Krokodilje solze zaradi »osebnostnih pravic SDS«, ki grozi Šarcu in Rizmanu: zgrešeno, neprepričljivo, zavržnoHišni odvetnik prvaka SDS in Janez Janša. Foto: Primož Lavre

Mediji, ki delujejo v interesu SDS in jih financirajo iz sosednje Madžarske, predvsem Nova24tv in Demokracija - so takoj po nekaterih kritičnih izjavah intelektualcev na račun oblikovanja nove koalicije objavili v pravniške floskule zavito grožnjo stranke SDS akademiku Rudiju Rizmanu in še nekaterim, ki so si drznili kritično oceniti delovanje teh medijev.

Podobno grožnjo je pred tem prejel tudi premier v odstopu Marjan Šarec.

Zahteve po opravičilih, ki jih kot po tekočem traku producira SDS so seveda absurdne in skregane s številnimi sodbami, zlasti s strani ESČP.

Nova24tv tako na primer poroča, da je »udbaš Rizman prejel uradno zahtevo za preklic svojih izjav, sicer sledi tožba in odškodnina!«

»V zadnjih dneh so naslovnice mainstream medijev polne naslovov v zvezi z javnim pismom 75 levičarskih elitistov, ki skušajo preprečiti nastanek vlade pod vodstvom Janeza Janše, med podpisniki pa so mnogi propadli politiki, izključno iz levih političnih strank, nemalo pa je tudi nekdanjih udbašev. Prvopodpisani Rudi Rizman je bil s strani nacionalne televizije deležen posebne obravnave, gostoval je namreč v Odmevih, kjer mu je več minut ustrežljivo prikimavala voditeljica in se ni rabil soočiti z nasprotnim pogledom. V oddaji pa Rizman, tudi sam nekdanji udbaš, ni predložil nobenih argumentov, pač pa je opletal z lažmi na račun SDS, med drugim tudi z lažnimi obtožbami o financiranju stranke z Madžarske. Zaradi neresničnih in žaljivih navedb je Rizman zdaj od odvetniške družbe Matoz prejel uradno zahtevo za preklic svojih izjav, sicer sledi tožba in odškodnina. Takšen ukrep je bil nedavno zaradi podobnih laži s strani SDS sprejet tudi proti premierju v odhajanju Marjanu Šarcu,« so zapisali na svoji spletni strani.

Vodstvo SDS so zmotile zlasti naslednje navedbe Rizmana, ki je med drugim povedal: »…da pride na čelo vlade stranka oziroma njen voditelj, ki v bistvu zagovarja avtoritativne ideje, ki ga financira tudi seveda tuja stranka oziroma tuj režim, to mislimo seveda na madžarskega … // … to dejstvo je seveda srhljivo. Dejstvo, da se neka stranka financira iz tujine …«

Po pooblastilu SDS je odvetnik Franci Matoz na Rizmana naslovil opomin in poziv za prenehanje s kršitvami »osebnostnih pravic SDS«, v katerem ga opozarja, da je z navedeno izjavo protipravno posegel v ugled in dobro ime SDS.

Franci Matoz in Janez Janša
Hišni odvetnik SDS in šef SDS: Franci Matoz in Janez Janša

»Kljub temu, da so meje svobode izražanja v tovrstnih razpravah široke, meja svobode izražanja ne more ščititi zavestno neresničnih trditev o dejstvih, ki posegajo v ugled in dobro ime naše stranke. Ne gre spregledati dejstva, da so bile izjave podane v trenutku, ko še posebej močno odmevajo in imajo velik vpliv na povprečnega bralca, saj je Slovenska demokratska stranka tista, ki poskuša oblikovati koalicijo s preostalimi političnimi strankami in takšne neresnične izjave glede na okoliščine še posebej škodujejo ugledu in dobremu imenu naše stranke,« v opominu opozarja Matoz, ki Rizmana v imenu SDS poziva, naj nemudoma prekliče navedeno izjavo, sicer bodo proti njemu sproženi vsi potrebni postopki za odvrnitev dodatne škode.

Pri tem je tudi predsednik vlade Marjan Šarec po oceni odvetnika Matoza in SDS storil isti »delikt«, saj naj bi 31. januarja kar dvakrat v istem dnevu podal, po mnenju SDS dve škodljivi, neresnični in žaljivi trditvi, ko je dejal: »S tako stranko je težko sodelovati, ki pač izvaja metode, kakršne pač izvaja. Se pravi sovražni govor, potem se tudi financira iz Madžarske …«

Tudi Šarec je že prejel uradno zahtevo za preklic izjave. »No, se opravičujem, če sem izrazil svoje mnenje, ki ni osamljeno. Ne nazadnje (še) živimo v svobodni državi,« se je na opomin odzval Šarec.

Zahteve po opravičilih, ki jih kot po tekočem traku producira SDS so seveda absurdne in skregane s številnimi sodbami, zlasti s strani Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v primeru političnega govora, pa tudi novinarjev dopustilo veliko bolj široke meje izražanja kot v drugih primerih.

»Osebnostne pravice stranke SDS« sicer obstajajo, toda prav zato so izjemno omejene.

Ko je njihov šef Janez Janša blatil novinarke RTV SLO, češ da so prostitutke, so se v stranki SDS sklicevali na svobodo govora.

Doseči v Evropi obsodbo intelektualca, ki je kritiziral politično stranko, katere funkcionarji so globoko vpleteni v delovanje medijev, ki so finančno povsem odvisni od financiranja s tujo vlado povezanimi podjetji je zato »misija nemogoče«.

Vse skupaj je še bolj zavržno zaradi dvojnih kriterijev stranke SDS.

Ko je njihov šef Janez Janša blatil novinarke RTV SLO, češ da so prostitutke, so se v stranki SDS sklicevali na svobodo govora.

Ko pa je poslanec SDS Žan Mahnič ob enačenju ustavnih sodnikov z mafijaši »fasal« ovadbo nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, jim je v bran stopil ustavni pravnik Jurij Toplak.

Toplak je namreč spomnil na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Karácsony in ostali proti Madžarski iz leta 2016.

ESČP je namreč dvakrat odločilo v prid dveh poslancev, ki sta ostro napadla vlado in vladajoče stranke.

Krivic, Mahnič in ESČP
Krivic, Mahnič in ESČP

Madžarska poslanca, ki sta v parlamentu dvignila transparent z napisom »Tu operira tobačna mafija«, je namreč parlamentarna večina kaznovala z denarno globo, madžarska sodišča pa so kazen potrdila.

Soglasno je sedem in nato še sedemnajst sodnikov ESČP potrdilo, da so madžarske oblasti kršile njuno pravico do svobode govora.

»Evropsko sodišče je poudarilo, da je izražanje poslancev 'politični govor par excellence', posebno pa so zaščiteni opozicijski poslanci. Sodišče je spomnilo, da je to potrdilo v že najmanj desetih primerih. Zapisalo je, da je svoboda izražanja opozicijskih poslancev 'v srcu politične razprave v demokraciji' in opozorilo na pritiske in zlorabe, ki so jih opozicijski poslanci včasih deležni zaradi pregona s strani oblastne večine. Sodišče je v zvezi z besedo 'mafija' poudarilo, da je simbolni element in grob stil pomemben sestavni del izražanja, poslanca pa sta kritizirala parlamentarno večino in vlado ter nista osebno napadla nobenega posameznika,« je zapisal Toplak.

Povedano drugače: če lahko v Evropi državljani politične stranke nekaznovano označujejo kot mafijske in to velja celo za sodnike, zakaj bi potemtakem lahko strožji pogoji veljali za nekega akademika Rudija Rizmana, ki ocenjuje nadvse sporno prakso SDS? Ali za politika Marjana Šarca?

Če lahko v Evropi državljani politične stranke nekaznovano označujejo kot mafijske in to velja celo za sodnike, zakaj bi potemtakem lahko strožji pogoji veljali za nekega akademika Rudija Rizmana, ki ocenjuje nadvse sporno prakso SDS?

Res je sicer, da neposrednih dokazov o tem, da Madžarska vlada neposredno financira SDS doslej ni bilo. Prodaja lastniških deležev medijev tujim družbam ni nedovoljena.

Toda neprekinjen, enostranski in nepovraten tok denarja, ki ima svoj vir v podjetjih, ki se netransparentno napajajo iz madžarskih javnih in državnih finančnih virov in v Sloveniji konča v medijih, ki izrazito podpirajo vodstvo SDS in njegove politične cilje, hkrati pa napadajo politične nasprotnike SDS, je mogoče izenačiti z nedovoljenim financiranjem, saj bi enako propagandno delovanje, v kolikor bi ga stranka SDS plačala iz lastnega žepa, stranko dejansko stalo milijone evrov.

Poglejmo še en, podoben, vendar bolj drastičen primer iz ZDA – sporna plačila »za molk«, ki jih je pornoigralki v zameno za molk izpeljal osebni odvetnik predsednika ZDA Donalda Trumpa Michael Cohen.

Pravniki so se dolgo časa prerekali, ali je šlo za osebna sredstva ali za sredstva Trumpove kampanje in ali je plačilo tega denarja predstavljalo kršitev zvezne zakonodaje, po kateri so prispevki na glavo vsakega državljana pač omejeni.

Cohen, Trump in Stormy
Trump, Cohen in Stormy

Po pretresu vse zadeve so ameriška sodišča Michaela Cohena, ki je priznal krivdo, obsodila zaradi osmih kaznivih dejanj. Med njimi je bila tudi »kršitev zvezne zakonodaje o financiranju zaradi pretiranih prispevkov kampanji.«

Trump je bil v sodbi omenjen kot tisti, ki je Cohena usmeril v izvajanje kaznivih dejanj.

Cohen prav zaradi plačila 130.000 dolarjev podkupnine za molk pornoigralki – denar pa mu je pozneje vrnil Trump oziroma njegova kampanja – še vedno ždi v ameriškem zaporu, obsojen na tri leta zapora.

Če je torej plačilo pornoigralki v ZDA lahko »nedovoljen prispevek h kampanji«, zakaj potem tudi milijonski zneski nakazil medijem iz orbite SDS ne bi mogli biti ocenjeni kot posreden, vendar finančno izjemno velik prispevek k politični kampanji SDS?

Stranka SDS se ponaša z velikim številom poslancev – toda, ali bi jih res imela brez finančno drage propagande medijev, kot so Demokracija in Nova24tv?  

Stranka SDS se ponaša z velikim številom poslancev – toda, ali bi jih res imela brez finančno drage propagande medijev, kot so Demokracija in Nova24tv?

Molk Stormy Daniels o seksualnem razvratu Donalda Trumpa je pomagal Donaldu Trumpu zmagati na volitvah, plačan pa je bil z denarjem, ki je presegel dovoljen znesek 2700 dolarjev na posameznika.

Ameriški sodniki so ocenili, da ni šlo za zasebno zadevo, pač pa za kršitev zvezne zakonodaje o financiranju strank.   

V našem primeru pa nimamo nobene »zasebne zadeve«, pač pa imamo opraviti dobesedno z milijonskimi zneski, ki so končali na računih družb, ki izdajajo medije, ki delujejo izrecno v interesu SDS.

Madžarski tajkuni plačujejo medije iz orbite SDS-a, toda ne za molk, pač pa, da pišejo tako, kot na svet gleda vlada v Budimpešti in Orbanova stranka FIDESZ, ki politično podpira tudi SDS.

Zakaj bi bil torej napačen ali žaljiv sklep Rudija Rizmana, da predsednika stranke SDS in samo stranko »financira tudi seveda tuja stranka oziroma tuj režim, to mislimo seveda na madžarskega,« in da je to res »srhljivo« - ker je to, v skladu s popolnoma enako logiko, kot so jo uporabila sodišča v ZDA – popolnoma res.

Če plačilo za molk pornoigralki lahko vpliva na javno podobno kandidata in s tem na volitve in posledično pomeni kršitev (ameriške) volilne zakonodaje, potem lahko tudi plačilo strankarskemu mediju, ki vpliva na javno podobo politikov in stranke SDS pomeni tudi podobno kršitev (slovenske) volilne zakonodaje.

Orban in Janša Vir:Twitter
Neprikrito veselje: Orban in Janša   Vir: Twitter

Trumpa oziroma Cohena ni rešila niti trditev, da je Trump dal »svoj« denar, kajti v ZDA lahko vsak za svojo kampanjo uporabi sredstev, kolikor hoče.

V primeru medijev iz orbite SDS pa nihče niti ne trdi, da gre za denar članov stranke, pač pa je jasno, da gre za nepovratni, večletni tok denarja iz madžarskih podjetij v smeri medijev SDS.

Kar pa je seveda samo vrh ledene gore …

V Insajderju smo sicer branili pravico Žana Mahniča do ostrih izjav na račun ustavnih sodnikov.

Toda v enaki meri je sedaj potrebno braniti tudi pravico Rudija Rizmana in Marjana Šarca, da lahko brez strahu povesta to, kar si mislita o skrajno problematičnem financiranju nekaterih SDS-u naklonjenim medijem iz tujine.

Grožnje s tožbami obema so zato neutemeljene, pristranske in nadvse zavržne, kajti sam namen teh napovedi tožb je seveda zastraševanje kritikov ter poskus, da se jim s sodnimi postopki zaprejo usta.

Če je torej plačilo pornoigralki v ZDA lahko »nedovoljen prispevek h kampanji«, zakaj potem tudi milijonski zneski nakazil medijem iz orbite SDS ne bi mogli biti ocenjeni kot posreden, vendar finančno izjemno velik prispevek k politični kampanji SDS?

Donna A. Demac je v svoji knjigi »Liberty Denied«, ki se ukvarja z »vzponom cenzure v Ameriki«, posledice tožb zaradi domnevne žaljivosti opisala takole: »Celo v primerih, v katerih se obtožbe za žalitve izkažejo za neutemeljene, so tožbe za žalitve drage za obrambo. V takšnih okoliščinah ni presenetljivo, da je večina založnikov in medijev postala zelo pazljiva do tega, kar objavljajo. Velikokrat se posvetujejo z odvetniki, ki se ukvarjajo z žalitvami, odgovorni v medijih pa se nagibajo k temu, da se izogibajo potencialnim problemom tako, da zavirajo objavo kontroverznega materiala - in s tem še posebej raziskovalnega novinarstva - ali pa da ga v dobršnem delu 'oklestijo'.«

In to je pravi namen groženj, ki jih Matoz in SDS te dni pošiljajo naokoli. Toda v resnici gre za prazne grožnje, ki so pristranske, neutemeljene in obsojene na propad.

Gre le za drobce propagandne vojne SDS, ki imajo zgolj kratkoročni in precej slaboten medijski učinek, ki je večinoma omejen le na simpatizerje te stranke.

Ne pozabimo, novinarska in umetniška svoboda ter prav tako svoboda mnenjskih voditeljev v javnih razpravah lahko vključujeta tudi določeno stopnjo pretiravanja ali celo provokacije. Izjava Rizmana, ki izenačuje strankarske medije SDS in samo SDS in vodjo stranke je morda pretirana, toda tudi po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice v demokratični družbi ni nedovoljeno izrekati besed, ki 'šokirajo', še zlasti, ko gre za ostro družbeno kritiko.

Prav zato je ESČP v primerih, ko gre za politične govore ali razprave v javnem interesu, izrazito nenaklonjeno omejitvam svobode govora.

In prav zato se ni potrebno bati papirčkov z grožnjami, ki jih štancajo v SDS-u.

Gre le za drobce njihove propagandne vojne, ki imajo zgolj kratkoročni in precej slaboten medijski učinek, ki je večinoma omejen le na simpatizerje te stranke.

Delite članek