REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Napihnjene številke: Debakel NATO pakta leta 1999 kaže, zakaj je propaganda ZDA in Izraela o iranskih izgubah lažna

Napihnjene številke: Debakel NATO pakta leta 1999 kaže, zakaj je propaganda ZDA in Izraela o iranskih izgubah lažnaKamufliran srbski tank leta 1999. Vir: Posnetek zaslona, X

Ameriški predsednik pogosto na bombastičen način trdi, kako so ameriške in izraelske sile »popolnoma uničile« iransko mornarico, letalstvo in raketne sisteme.

V ZDA so tako najprej trdili, da so uničili 90 odstotkov, nato 70 odstotkov, nato pa le še okoli polovico iranskih izstrelitvenih sistemov za rakete in brezpilotne letalnike, kot poroča CNN, ki se sklicuje na oceno vojaške obveščevalne službe.

Toda veliko teh izjav je zavajajočih in netočnih, kot dokazujejo nekateri podobni primeri iz preteklosti.

Iranski mediji medtem poročajo, da je bil zadet le manjši del iranskih obrambnih kapacitet. To bi bilo dejansko v skladu z rezultati podobne kampanje NATO pakta leta 1999.

Iranski mediji medtem poročajo, da je bil zadet le manjši del iranskih obrambnih kapacitet.

To bi bilo dejansko v skladu z rezultati podobne kampanje NATO pakta leta 1999, ko so v čezatlantskem zavezništvu trdili, da so zadeli ogromne količine opreme Vojske Jugoslavije, na koncu pa se je pokazalo, da so zadeli le 13 tankov.

Resnica je zato verjetno še precej bolj ugodna za Iran, kot pa to prikazuje ameriški CNN.

Za primer lahko vzamemo kar podobno kampanjo NATO pakta proti Zvezni republiki Jugoslaviji oziroma Srbiji in Črni gori leta 1999.

Trajala je 78 dni.

Izdelava lažnega letala leta 1999 v ZRJ. Vir: X, posnetek zaslona

Analize podatkov po vojni so pokazale dramatično razliko med NATO-ovimi uradnimi ocenami in dejanskimi izgubami jugoslovanske vojske po koncu agresije leta 1999.

Tik pred začetkom premirja (junij 1999) je Pentagon trdil, da so uničili 120 tankov, 220 oklepnih vozil in 450 artilerijskih sistemov, poleg tega pa naj bi bilo onesposobljeno 60 odstotkov infrastrukture 3. armade.

General Henry Shelton je predstavil grafe z eksponentnim porastom uničenih ciljev v zadnjih tednih kampanje. Ko pa so zavezniki po Kumanovskem sporazumu, ki je varnost v pokrajini prepustila silam OZN vstopili na Kosovo, so bili presenečeni nad stanjem opreme.

Vir: X, posnetek zaslona

Strokovna ocena iz revije Newsweek, objavljena leta 2000, je pokazala, da je bilo dejansko uničenih le 14 tankov, 12 samohodnih topov, 18 oklepnih transporterjev in 20 artilerijskih sistemov. Jugoslovanska stran je priznala izgubo 13 tankov, 6 oklepnih transporterjev in 6 topov, kar se skoraj ujema z neodvisnimi ocenami.

Učinkovita kamuflaža: Jugoslovanska vojska je uporabljala stare sovjetske trike z maketami, gorečimi pnevmatikami ob mostovih in barvanjem cest za različne toplotne podpise, kar je zavedlo toplotne senzorje.

Razlogi za masivno precenjevanje so bili različni.

Učinkovita kamuflaža: Jugoslovanska vojska je uporabljala stare sovjetske trike z maketami, gorečimi pnevmatikami ob mostovih in barvanjem cest za različne toplotne podpise, kar je zavedlo toplotne senzorje.

Lažni cilji: NATO je napadel veliko število lažnih ciljev - praznih oklepnih vozil, maket baterij raketnih sistemov in praznih letalskih zavetišč.

Visoki poleti: Zaradi strahu pred zračno obrambo Vojske Jugoslavije so NATO letala letela na 15.000 čevljev (4.500 m), kar je močno zmanjšalo natančnost in omogočilo lažje skrivanje ciljev.

RAND Corporation v svoji uradni študiji priznava: »Mnoge od teh začetnih ocen so bile kasneje odkrite kot precej pretirane.«

Pentagon je kasneje znižal oceno žrtev s 5.000 na 1.200 mrtvih vojakov in policistov.

General Nebojša Pavković je 16. junija 1999 uradno sporočil, da je izgubljenih le 13 tankov, kar je bilo sprva zavrnjeno kot propaganda, kasneje pa potrjeno kot blizu resnice. Sklep je jasen.

NATO-ove prvotne trditve so bile precenjene za 10 do 20-krat pri tehniki in za faktor 5 pri človeških žrtvah med vojaki ZRJ. Namesto uničenja 25% oklepnih sil (kot je trdil NATO), je realna ocena pokazala uničenje manj kot 2% tankov in oklepnih vozil.

To predstavlja enega najbolj razvpitih primerov napihnjenih poročil o uspešnosti zračnega bombardiranja v vojaški zgodovini, kar je kasneje vplivalo tudi na razprave o učinkovitosti »čistega« zračnega vojnega koncepta brez kopenskih sil.

Danes ZDA in Izrael izvajata zelo podobno kampanjo, Iran pa uporablja podobne, a še naprednejše tehnike kamuflaže in lažnih ciljev, ob tem pa ima rakete skrite v »planinskih trdnjavah« v bunkerjih sredi planin.

In zelo verjetno je zato učinek ameriških in izraelskih bomb na vojaške cilje veliko manjši, kot pa to trdi njihova propaganda.

Veliko bolj »učinkoviti« so seveda pri zadevanju iranskih civilnih ciljev.

Po iranskih podatkih sta agresorki doslej zadeli 760 šol in 350 zdravstvenih ustanov!

Tako kot že leta 1999...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke