Enotno naravnani: vlada si poskuša že tretjič pokoriti Nacionalni preiskovalni urad

Aktualna vlada se očitno na vse kriplje trudi, da bi na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pripeljala dovolj nekompetentno in vladi vdano osebo, ki bi v prihodnje lahko preprečila tiste preiskave, ki oblastem niso po volji.

Le tako si je namreč mogoče razlagati hitre spremembe na čelu NPU-ja, povezane tudi z razrešitvami in imenovanji direktorjev policije ter »neodstopom« notranjega ministra, ki je odstopil prav zaradi menda preveč politične (beri: samostojne) NPU.

Takoj po prevzemu vlade je tedanji vršilec dolžnosti direktorja policije Anton Travner po hitrem postopku razrešil – kot vse kaže nezakonito - direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča.

Janša, najbolj pokvarjen politik na Balkanu hoče razvrednotit in privatizirat celotno policijo, še posebej kriminalistično z NPU, ki preiskuje kriminal Janševe vlade. Če ne odbranimo našo policijo bo politična mafija popolnoma zavladala državi in Janša bo še bolj uničeval državo! https://t.co/kHf8PwFE1m

— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) July 13, 2020

Na Twitterju se je že tedaj na sporne vladne kadrovske poteze med drugim odzval glavni tajnik SD-ja Dejan Levanič.

»Najprej direktor policije, potem direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, zdaj še direktor Nacionalnega preiskovalnega urada. Vlade očitno ne zanima padec BDP-ja, vedno večja brezposelnost in stiske ljudi, ampak ključne institucije v državi za zaščito svojih interesov. Noro,« je navedel Levanič.

Toda nadaljevanje je bilo še bolj »noro.«

Urad je nato vodil nekdanji namestnik predsednika KPK-ja Igor Lamberger, sedaj pa se znova išče novi, že tretji kandidat za mesto šefa »slovenskega FBI-ja.«

Na junijski razpis naj bi se prijavili zdajšnji vršilec dolžnosti šefa Nacionalnega preiskovalnega urada Igor Lombergar, nekdanji prvi mož Uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav ter nekdanji celjski tožilec Edvard Ermenc.

Edvard Ermenc je medtem sicer od kandidature že odstopil.

Ermenc se je iz tekme umaknil, ker - kot je pojasnil za spletni portal 24ur.com - se je v javnosti pojavil precejšen dvom v objektivnost izbire direktorja NPU.

»Poleg tega gre za očitno vnaprejšnje nezaupanje do prijavljenih kandidatov, in to še pred seznanitvijo s kvalifikacijami prijavljenih kandidatov, vključno z njihovo vizijo vodenja, ki jo je treba v skladu z razpisnimi pogoji izdelati. Iz navedenih razlogov sam v takšnem postopku ne morem sodelovati,« je pojasnil Ermenc.

Za favorita je sprva veljal trenutni v.d. NPU Igor Lombergar, ki ga je na to mesto pripeljala prav nova vladna ekipa, a je izgubil vso podporo s tem, ko je po preiskavi nepravilnosti pri nakupih zaščitne opreme in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška vzel v bran zaposlene na NPU-ju, ki naj bi, kot je zapisal, že večkrat dokazali, da njihovo delo vodita izključno načeli zakonitosti ter strokovnosti in da so pri svojem delu nepristranski, ne glede na to, kdo nastopa kot osumljenec kaznivega dejanja.

Prejšnji teden se je zato kot favoritinja začela omenjati Petra Grah Lazar, ki naj bi sprva postala kar vršilka dolžnosti, saj se na razpis sploh ni prijavila.

Razpis bi tako lahko ponovili in ji tako dali možnost, da se prijavi.

Grah Lazarjeva, sicer doktorica ekonomije, je na NPU-ju delala od decembra 2010 do začetka 2014, od tam je za 5 let odšla na Slabo banko, trenutno pa je zaposlena pri Deloitte svetovanju.

Med tem časom pa naj bi se po nekaterih informacijah dobro obveščenih že sestala tako z Janezom Janšo kot novim v.d. direktorjem policije Andrejem Juričem, a vse vpletene strani skrivnostno molčijo.

SEZNAM ZA ODSTREL 15 NPU-jevih POLICISTOV:
PETRA GRAH LAZAR NAJ BI PREJELA SEZNAM 15 LJUDI, KI SE JIH MORA V NPU ZNEBITI. @policija_si:
Policija in politika izbor verjetne nove direktorice NPU zavili v molk in skrivnost. https://t.co/GUFtfJ3jGW

— Dossier korupcija (@D_korupcija) July 20, 2020

V primeru NPU-ja je zanimivo predvsem dejstvo, da je prva izbira vlade - Lombergar - očitno postal neprimeren takoj, ko je Lombergar podprl kolege, kriminaliste in ni pristal na kvalifikacijo tedaj odstopljenega  Aleša Hojsa, da so to politično nastavljeni kadri.

Kaj s tem sporoča vlada? Jasno, da ne bo trpela nobenega ugovora in da bo brezkompromisno zamenjala vsakega, ki se bo uprl njenim ocenam oziroma ocenam vrha SDS.

Da bo vsak, ki meni drugače zamenjan ali odstranjen, če bo potrebno tudi dvakrat na mesec.

Vlada sporoča, da nihče, ki odstopi, ne more odstopiti sam, dokler tega ne dovoli vlada.

Primer odstopljenega notranjega ministra Aleša Hojsa, ki ga je Janša oropal celo osebnega dostojanstva in svobode, ki pripada vsaki avtonomni osebnosti, to najbolj jasno dokazuje.

gospod Aleš Hojs, minister za notranje zadeve v odstopu

podpis: Janez Janša …

ups … https://t.co/WGpr5hX1hD pic.twitter.com/7fNr9m4AJS

— Roni Kordiš (@had) July 15, 2020

To pa znova pomeni, da bo naslednja oseba, ki bo sedela na istem mestu, dobro vedela, kaj jo čaka v primeru najmanjšega ugovora ali poskusa ravnati profesionalno.

Jasno - zamenjava.

Prav zato pa vlada očitno za vrh NPU-ja izbira takšne, ki imajo malo izkušenj, ki kolegialno in profesionalno niso predvsem policisti in v tem smislu je tudi Grahova verjetno odlična izbira.

Odlična za SDS, ne pa za državo.

Za kaj pravzaprav gre pa je  že pred 9 leti pojasnil Tomaž Mastnak. V kolumni »Enotno naravnani« je na primeru dogajanja v svetu pojasnjeval, kje se skrivajo korenine te nepopisne želje, da bi vladajoči iz enega centra obvladovali vse institucije v državi.

»Gleichschaltung je beseda, ki verjetno najbolje opiše duha tega tedna, a tudi širše naše dobe in sveta. Nacistični izvor besede ni skrivnost. Politični program, ki ga je povzemala, je bil ambiciozen: doseči, da se bo celotna družba gibala v eni, isti smeri. V novejših časih je en vidik tega programa zasenčil celovitost nacistične politične ambicije, in sicer usmerjanje mišljenja, in nadzor nad mišljenjem,« je zapisal Mastnak.

Hitre menjave vodilnih na mestih vseh institucij, ki jih doseže vlada pa kaže, da se tudi slovenska družba giblje v podobni smeri.

In ne le zato, da bi se vse brez nekega namena usmerjalo iz enega centra, pač pa prav zato, kar je bil zmeraj cilj takšnega poenotenja – da bi o vsem v državi mislili enako.

Nadzor nad neodvisnimi institucijami, kriminalistično službo in NPU-jem je očitno potreben – zaradi nadzora nad mišljenjem.

O vladi je potrebno misliti pozitivno, zato pa je potrebno utišati vse neprijetne preiskave, ki bi lahko izničile napore vlade, da se predstavi v karseda najboljši luči.