Državni svet pripravlja veto na zakon o izvrševanju proračunov, desnosredinska vlada računa na pomoč SNS

Slovenija je imela do odhoda Levice v opozicijo levosredinsko vlado, po neformalni podpori Jelinčičeve SNS pa se je vladna koalicija prevesila bolj na desno.

Te tektonske premike bomo lahko opazovali tudi do konca novembra in v decembru.

Interesna skupina lokalnih interesov Državnega sveta bo najprej odločala, ali naj na sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, ki določa višino povprečnine za občine, predlaga odložilni veto. Svetniki in občine so zahtevali (ob podpori opozicije) bistveno več, to pa bi državni proračun olajšalo za okoli 140 milijonov evrov.

Svetniki so opozarjali, da bi morali za izračun povprečnine kot izhodišče vzeti dejanske stroške leta 2018, in ne povprečja stroškov za zadnja štiri leta, ter dodati še predvidene povečane stroške. Po njihovi oceni bi morala povprečnina za leto 2020 znašati 658,80 evra in za leto 2021 668,10 evra.

S svojim predlogom so uspeli celo v odboru za finance. Vendar je na koncu prevladal predlog finančnega ministra Andreja Bertonclja, ki je v primeru sprememb grozil celo z odstopom.

Za leto 2020 je tako določena povprečnina v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra.

In zato se v Državnem svetu pripravlja veto. V tem primeru bo DS o vložitvi veta predvidoma odločal v četrtek.

Ob ponovnem glasovanju bo moral Državni zbor še enkrat glasovati, vendar ga bo morala podpreti več kot polovica vseh poslancev, torej bi moralo za glasovati 46 poslancev. Stranke vladne koalicije imajo brez Jelinčičeve SNS 43 glasov, s štirimi glasovi SNS pa 47 glasov.

Prvič je sicer za proračuna glasovalo 48 poslancev, 41 pa jih je bilo proti.

Med glasovi proti je kot edini koalicijski poslanec glasoval Robert Polnar iz DeSUS. Vendar pa poslanca obeh edino priznanih manjšin običajno glasujeta tako, da podpirata glasove vlade. Zato podpora proračunu ni vprašljiva.

Večja težava bo to, kar sledi – sprememba zakonodaje na področju varovanja meje in kazenskega zakonika, da bi se preprečilo delovanje Štajerske varde.

Jelinčičeva SNS se bo ob tem vprašanju znašla med kladivom – in nakovalom … Težko bo ustregla ostalim strankam desnosredinske vlade, vendar bo ta predlog težko podprla tudi zaradi prihodnjega sodelovanja v kakšni morebitni drugačni, desnosredinski vladi.

Zastavlja se tudi vprašanje, ali je bilo sodelovanje s SNS zgolj taktično in kratkoročno, ali pa gre za bolj trdne dogovore, glede na oceno Zmaga Jelinčiča, da bo »ta vlada zdržala do konca.«

Kaj menite vi ?