DeSUS milo prosil za podaljšanje javne razprave o novi medijski zakonodaji, toda vladni valjar pelje naprej

Ministrstvo za kulturo je pripravilo več medijskih zakonov, za pripombe na njihove osnutke pa omogočilo le petdnevni rok. Ta se je iztekel 15. julija.

Hitro sprejemanje obsežnega paketa medijske zakonodaje brez temeljite javne razprave ne kaže na dobre namere vlade, še manj pa to dokazuje vsebina.

Odvzem dela sredstev RTV-ju, dopuščanje večje komercializacije javnega medijskega servisa, delitev sredstev za »pluralizacijo« strankarskim medijem, večji vpliv vlade na razrešitev direktorja STA in mnogi drugi predvideni ukrepi kažejo, da si vlada želi predvsem podrediti medije tako, da bodo ti pisali in poročali pozitivno o delu vlade.

V SMC-ju in DeSUS-u o teh predlogih sploh niso bili obveščeni in ostajajo zadržani, toda veliko vprašanje je, ali bodo te stranke sploh sposobne zadržati spremembe, ki jih potiska naprej kulturni minister iz vrst SDS.

Za zdaj je bila poslanska skupina DeSUS-a zmožna le poslati svoj »apel« na ministrstvo za kulturo posredovala apel za podaljšanje roka za javno razpravo o vseh predlogih spremembah, toda nič ne kaže, da bi to sprejem zakonov lahko ustavilo.

V DesSUS - u si sicer želijo 60-dnevne razpravo in zato milo prosijo kulturno ministrstvo. Svoje prošnje si celo niso upali preoblikovati v jasno zahtevo.

Predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin so se nato na sestanku v DZ-ju dogovorili, da se javna razprava o medijskih novelah podaljša do konca avgusta. Namesto zahtevanih 60 torej okoli 45 dni. 

Glede nove zakonodaje so se v DeSUS-u oglasili in za odlog prosijo poslanci, predsednica stranke pa molči.

Ne upa si postaviti jasne zahteve, pred kamerami pa izreka puhlice.

Toda tudi podaljšanje javne razprave ne pomeni prekinitve razprave in napovedanih sprememb, za kar se zavzemajo v prizadetih medijih.

Reprezentativni sindikati, ki zastopajo zaposlene v javnem zavodu Radiotelevizije Slovenija so v ponedeljek opozorili, da bi zakonski predlogi krepko posegli v ustroj in financiranje RTV Slovenija in imeli širše posledice za vse slovenske medije, zato si prizadevajo za ustavitev njihove obravnave.

S kulturnega ministrstva medtem sporočajo, da to ne pride v poštev.

Uredništvo STA-ja ocenjuje, da predlogi kažejo na namero aktualne vlade po uveljavljanju političnih interesov na področju, kjer ti nimajo kaj iskati.

Ocenjujejo tudi, da gre za velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA-ja. K nesprejetju predlaganih sprememb zakona o STA poziva tudi Evropsko združenje tiskovnih agencij.

Spremembe zakona o STA prinašajo tudi spremembe pri imenovanju nadzornikov in razreševanju direktorja STA. Po novem bi se za imenovanja in razrešitve v organih STA uporabljal zakon o gospodarskih družbah.

Na predlog kulturnega ministrstva bi tako vlada - zdaj o njihovem imenovanju glasuje DZ - imenovala štiri nadzornike, enega pa bi izvolil svet delavcev. Direktor STA pa bi bil lahko razrešen še pred koncem mandata, če bo to predlagala večina članov nadzornega sveta z izrekom nezaupnice.

Vlada bi imenovala nove nadzornike v 15 dneh od uveljavitve zakona.

Tako bi STA dejansko postal vladni tiskovni servis. Zelo verjetno bi takoj odletel tudi sedanji direktor Bojan Veselinovič. Ta je imel težave že s prvo Janševo vlado, rešitev našel na Dnevniku in bil nato pred 11 leti imenovan na mesto direktorja STA, kjer je še danes. Drugi mandat se mu sicer izteka leta 2021.

Številni novinarji desnih medijev in podporniki SDS pa mu zamerijo, kako je nečloveško ravnal z bolnim  urednikom in novinarjem Borutom Meškom, ki ga je le malo pred smrtjo vrgel iz službe.

Ker je kritičen do desnih strank bi ob spremembi zakonodaje Veselinovič moral skoraj zagotovo pospraviti pisarno, čeprav je STA z Meškom na koncu dosegla poravnavo.

Ob tem bi z načrtovano novelo zakona o medijih bi kulturno ministrstvo status posebnega pomena razširilo tudi na tiskane in spletne medije, zato menijo, da je tudi za te medije, ki delujejo v javnem interesu, upravičeno, da se financirajo iz dela rtv-prispevka.

Po osnutku zakonskih sprememb bi pet odstotkov namenil za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, tri odstotke pa za financiranje STA. Javna radiotelevizija pa bi imela tudi brezplačen dostop do vsebin STA.

Istočasno bi odpravili tudi obseg oglaševanja v radijskih in televizijskih programih javnega medijskega servisa.

V zakonu o medijih so med drugim dopolnili tudi definicijo javnega interesa, v katerega sodi tudi pluralnost, ki je razdelana na lastniško svetovnonazorsko in pluralnost medijske ponudbe.

Na ta način bi lahko vlada financirala ne samo raznovrstne medije, pač pa dodatno financirala »svetovnonazorsko zapostavljene« medije, kar odpira pot za državno financiranje predvsem bolj desnih medijev.

Da teh ni dovolj in da imajo neenakopravne pogoje a trgu pa ves čas ponavljajo predvsem desne parlamentarne stranke.

Zakon o medijih spreminja tudi definicije spodbujanja k sovraštvu in nestrpnosti glede »globokih prepričanj«, kar je raztegljiv pojem ki bi lahko privedel do zlorab.

Spreminja se tudi določba o popravku, ki naj bi dobil še večjo težo, medijem pa se uvajajo tudi »glasbene kvote«, kjer mora v programih slovenska glasba obsegati najmanj 20 odstotkov produkcije.

Do sprememb so kritični strokovnjaki, pa tudi novinarska in sindikalna združenja.

»RTV SLO v tem trenutku potrebuje dodatnih 8 milijonov evrov letno za normalno delovanje. Novi zakon, ki nam jemlje denar, pomeni konec za to hišo,« opozarja generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.