Tarča: kako »banksterji« nekaznovano pobirajo podkupnine in izsiljujejo podjetja v Sloveniji

V odlični oddaji Tarča na RTV Slovenija so 7. novembra razkrili še eno področje, na katerem se je v Sloveniji v zadnjem času razbohotila korupcija.

Poročali so namreč o številnih primerih, v katerem nekateri vplivni »banksterji« za visoke podkupnine odpisujejo dolgove zadolženim podjetjem v težavah.

Še huje, tisti, ki so to dogajanje razkrili, kot na primer Veselina Djurović, direktor podjetja Agroruše iz Maribora, so deležni nekorektnega ravnanja s strani bank in celo perfidnih groženj, ne da bi policija po skoraj letu in pol odkrila, kdo sploh stoji za njimi.

kdo rabi romane kriminalke, ko mas pa agroruse https://t.co/tBLZ2c7k1w

— Roman Luštrik (@romunov) November 29, 2018

»T. i. risk menedžerji, specialisti za upravljanje problematičnih naložb, v bankah obvladujejo sceno, vplivni so. Na tiste, ki sedijo v kreditnih odborih, navadno vpliva ena oseba, to so vodje. Oni so tisti, ki pobirajo podkupnino. Odstotek do tri odstotke od posla, od 50 do 200 tisoč evrov in več,« je med drugim razkril eden od sogovornikov, ki ni želel biti imenovan.

Nedovoljene nagrade v zameno za odobritev financiranja podjetja, ki se je znašlo na korak od stečaja, se delijo in urejajo kar v bančnih ali pa celo notarskih pisarnah, kjer tistim v težavah pomembneži »svetujejo« koliko morajo plačati, da bi bili uspešen pri zahtevi za odobritev posojila ali odpis dela kredita.

Plačuje pa se – »na roke«.« To pa so dokazali tudi posnetki zasebnega detektiva, ki ga je najel Djurović, da bi dokazal korupcijo.

»Privolim v korupcijo, kaj pa naj!? Ali tako, ali pa preneham s poslovanjem, brez kreditov ne gre,« je za Tarčo dejal primorski podjetnik, ki je plačal 150 tisoč evrov podkupnine, ki so jo od njega izsilili bankirji.

Veliko huje kot gospodarska kriza pred nekaj leti je firmo Agroruše Veselina Djurovića prizadela izsiljevalska mreža, ki je poskušala povsem uničiti podjetje. A ta primer zlorab na banki NKBM in okoli nje je le vrh ledene gore.

Sklep o sodni preiskavi priča, kateri akterji so utemeljeno osumljeni, da so bili del izsiljevalske mreže, ki je merila na podjetja v težavah. Preiskovalni sodnik Slavko Gazvoda z Okrožnega sodišča v Mariboru je namreč januarja letos sklep o preiskavi izdal zoper sedem oseb.

Prvi med obdolženci je Matjaž Majcan, nekdanji vodja mariborske podružnice Hranilnice Lon. Je najpomembnejša oseba iz zgodbe o bančni kriminalni mreži, ki jo je razkril podjetnik Veselin Djurović iz podjetja Agroruše iz Ruš pri Mariboru.

Le-ta se namreč ni pustil izsiljevati, pač pa je s pomočjo zasebnega detektiva posnel koruptivno ravnanje. Dokaze je najprej predal banki, kjer ni bilo nobenega odziva, nato pa še policiji. Nato pa se je sam znašel pod točo groženj neznancev.

Majcan je obdolžen za več kaznivih dejanj v različnih zadevah. Sodnik je zapisal, da je utemeljeno osumljen pomoči Martinu Kandriču pri kaznivem dejanju nedovoljenega sprejemanja daril. Kandrič je bil uslužbenec NKBM, postavljen za upravljanje problematičnih naložb in tako tudi za dokumentacijo za prestrukturiranje kredita Agroruš.

Po navedbi iz sodne preiskave je »Majcan od Veselina Djurovića dne 26. 1. 2018 v Mariboru zahteval zase, za Kandriča in za druge še neznane osebe nedovoljeno nagrado 170 tisoč evrov kot protiuslugo, da bodo uredili odpis terjatev do družbe Agroruše s 50-odstotnim diskontom«.

To bi pomenilo odpis kar 1,7 milijona evrov. Sodnik je tudi zapisal, da je Majcan od Djurovića »zahteval, da pri notarju Gorazdu Šifrerju deponira 170 tisoč evrov gotovine, nedovoljene nagrade«.

Pomembno vlogo pri kriminalnem izsiljevanju podjetnikov naj bi imel prav zato tudi mariborski notar Gorazd Šifrer.

Majcen je utemeljeno osumljen tudi v zadevi Sačić, saj naj bi kot vodja mariborske poslovne enote Hranilnice Lon junija lani »prek Sebastijana Selinška od Nermina Sačića zase zahteval nedovoljeno nagrado dva tisoč evrov ali dva odstotka od kredita kot protiuslugo za odobritev kredita za nakup nepremičnine«.

Majcana istočasno bremenijo, da naj bi pomagal Nataši Matijević pri kaznivem dejanju nedovoljenega sprejemanja daril. Matijevićeva je v podjetju Snaga skrbela za javni razpis gradbenih del sanacije strehe avtobusne postaje v Mariboru.

Majcan naj bi namreč po poročanju v Tarči od Sebastijana Selinška, direktorja podjetja Klemaks gradnje, »zahteval nedovoljeno nagrado deset tisoč evrov zase in za Natašo Matijević kot protiuslugo za pridobitev kvalitetnih informacij, ki mu bodo (Selinšku) koristile pri pripravi konkurenčne ponudbe za izvedbo gradbenih del sanacije strehe ... in kot protiuslugo za pridobitev navedenega gradbenega posla«.

Na javnem razpisu Snage je potem zmagal Klemaks, za kar je poskrbela Matijevićeva, Majcan pa je uredil, da je Klemaks gradbena dela financiral z najetim kreditom pri Hranilnici Lon. V kazenskem postopku sta sedaj tudi Selinšek in Matijevićeva.

Prav tako Majcana bremeni utemeljeni sum, da je sodeloval pri nezakonitem poslu enega od uslužbencev NKBM (še neznanega), s tem, da je septembra lani od Ivana Bezjaka zahteval zase in za druge osebe nedovoljeno nagrado kot protiuslugo za ureditev posla refinanciranja obveznosti družbe Komunaprojekt za znesek 4,13 milijona evrov.

Od Bezjaka je zahteval, da denar deponira pri notarju Gorazdu Šifrerju. Od Šifrerja je kasneje prejel skupno 60 tisoč evrov, drugi pa 70 tisoč evrov.

Tudi Šifrer je glede Agroruš v kazenskem postopku, saj naj bi vedel, da gre za nezakonite zadeve. Kandriču naj bi pomagal tako, da je Djurovića prepričeval, naj verjame Majcanu, kako bi lahko prišel do diskonta.

Opisal mu je, kako so to izvedli pri Komunaprojektu. Majcan pa naj bi kot vodja enote Hranilnice Lon oktobra lani tudi od Mihe Recka, direktorja podjetja Aurum Metal, zahteval 2500 evrov v zameno za pridobitev posojila firmi Aurum Metal za nakup nepremičnine.

Vse to je samo vrh ledene gore – kot je povedal Djurović, so se mu oglasili številni direktorji, ki so doživeli podobne zgodbe. Od leta 2013 so morale stranke bank za vsako podaljšanje kredita ali za nova posojila posebej plačevati posameznikom na NKBM in z njimi povezanim osebam mimo uradnih postopkov.

Član upravnega odbora te banke pa je nedavno postal prvi mož Modre zavarovalnice Borut Jamnik, ki pogosto nastopa kot poslovnež, ki deli nasvete vladi, na primer nedavno prav ob menjavah uprave v Petrolu.

Pri tem pa je Jamnik nedavno skupaj z vodjo protikorupcijske komisije KPK promoviral celo poseben kodeks ravnanja članov uprav javnih družb.

Po nedavni menjavi uprave v Petrolu sta namreč Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Komisija za preprečevanje korupcije RS (KPK) članom ZNS predstavila »Protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje«.

Srečanje je povezovala prav generalna direktorica ZNS Irena Prijović, ki je v praksi demonstrirala kako naj bi deloval »Protokol« in ki je zaradi telefonskega klica pokopala kariero generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja.

Vendar pa povsem drugače ravnajo v NKBM, v vodstvu katere sedi Borut Jamnik. Banka, ki je od leta 2015 v lasti ameriškega špekulativnega sklada Apollo, na vprašanja medijev ne odgovarja.

Kljub temu, da je član uprave Jon Locke direktorju Agroruš celo priznal, da naj bi v NKBM odpustili precej ljudi, ki so jih ujeli v nepravilnostih. Niso pa nato sporočili, za katere osebe gre.

Po zbranih dokazih se je Djurović  namreč najprej oglasil na NKBM in članu uprave Jonu Locku povedal, kaj se dogaja. Prisoten je bil tudi Simon Tantegel, direktor službe za skladnost poslovanja.

Obljubila sta mu ukrepanje, za Agroruše pa naj bi našli rešitev. Vendar se ni zgodilo nič, Djurović pa je zato primer prijavil tudi na NPU in jim predal vse dokaze.

Zanimivo pa je, da je v središču te zgodbe NKBM, v lasti sklada Apollo, torej zaprt in netransparentno delujoč sklad, ki je bil tudi v ZDA že večkrat kaznovan in je kljub temu - poceni odkupil NKBM.

In si prizadeva, da banka postane vodilna v Sloveniji.

Ameriški sklad Apollo želi namreč kot novi večinski lastnik Nove kreditne banke Maribor (NKBM) doseči, da bi banka postala »najpomembnejši bančni akter v državi in regiji.« Nedavno je uspešno odkupil celo Abanko.

Ali to pomeni, da se bo takšna praksa banksterskega »poslovanja« še razširila?