REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dan zmage: 76. obletnica zmage nad nacifašizmom, ki ostaja trden temelj svobodne Evrope

Dan zmage: 76. obletnica zmage nad nacifašizmom, ki ostaja trden temelj svobodne EvropeDan zmage - izobešanje sovjetske zastave nad Reichstagom. Vir: Twitter

Ob dnevu Evrope 9. maja in dnevu zmage v drugi svetovni vojni v teh dneh se že povsod pripravljajo na spominske slovesnosti.

V Rusiji vojaške enote vadijo za parado, ki bo ob 76. obletnici zmage nad fašizmom jutri.

Tudi v Sloveniji in v državah naslednicah nekdanje SFRJ, kjer so leta 1945 – tudi še veliko po uradnem koncu vojne – potekali zadnji spopadi v tej vojni.

Jugoslavija je bila namreč ena od držav, ki je plačala enega od najvišjih krvnih davkov za svobodo ob koncu druge svetovne vojne.

Jugoslavija je bila namreč ena od držav, ki je plačala enega od najvišjih krvnih davkov za svobodo ob koncu druge svetovne vojne, odpor partizanov in drugih antifašistov v tem delu Evrope zoper okupacijo pa je bil izjemno obsežen, kar so borcem NOV in jugoslovanskih partizanskih odredov priznavali tudi zavezniki.

Tako kot prva se je tudi druga svetovna vojna začela v Evropi.

In sicer z napadom Nemčije na Poljsko 1. septembra leta 1939.

Končala se je, ko so zavezniške sile na čelu z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na eni strani osvobodile večino zahodne Evrope, Rdeča armada takratne Sovjetske zveze pa je napredovala v vzhodno Evropo in vkorakala v Berlin.

Zahodne sile so se sicer v Evopi v večjem številu izkrcale šele leta 1943 na Siciliji in leta 1944 v Normandiji.

V slovenski Topolšici se pogosto spominjajo zmage nad fašizmom, s katerim obeležujemo konec druge svetovne vojne.

Prav ta kraj je bil namreč eno od petih evropskih prizorišč, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil.

Aleksander Lohr z generali
Poveljnik nemške armadne skupine E, generalpolkovnik Aleksander Löhr. Vir: Wikipedia

Poveljnik nemške armadne skupine E, generalpolkovnik Aleksander Löhr, pa je kapitulacijo nemških sil za Jugovzhodno Evropo v štabu četrte operativne cone po celodnevnih pogajanjih 9. maja leta 1945 podpisal prav v Topolšici.

Dan zmage 9. maja sicer praznuje vsa Evropa.

Dan zmage v drugi svetovni vojni v zahodni Evropi sicer res slavijo 8. maja, dan prej kot vzhodna Evropa. Zakaj pa?

V slovenskih medijih sicer prevladuje zgodovinsko popačena ocena, da se je Rusija, ki je v tem boju prispevala največ žrtev in vojaških naporov, bila samo »zraven« ob kapitulaciji, ki jo je nacistična Nemčija podpisala z zahodnimi zavezniki.

Kar pa seveda ni res.

Dan zmage v drugi svetovni vojni v zahodni Evropi sicer res slavijo 8. maja, dan prej kot vzhodna Evropa.

To pa zato, ker je opolnomočeni nemški feldmaršal Wilhelm Keitel kapitulacijo pred ruskim maršalom Žukovim podpisal 8. maja ob 23 uri in eni minuti po lokalnem času v Berlinu, medtem ko je v Moskvi, ki je bila v drugi časovni coni, ura tedaj že kazala prvo uro in prvo minuto dne 9. maja leta 1945 ...

Topolščica, podpis kapitulacije
Topolščica, podpis kapitulacije. Vir: Wikipedia

Evropa je bila prizorišče zloma najprej fašistične Italije, nato še nacistične Nemčije.

Druga svetovna vojna je zahtevala več kot 60 milijonov smrtnih žrtev.

V tej vojni ljudje niso umirali samo na bojiščih, ampak tudi v koncentracijskih taboriščih in različnih pregonih. Prvič v zgodovini sodobnega vojskovanja se je zgodilo, da je v vojni umrlo več civilistov kot vojakov.

Največ žrtev je vojna terjala v nekdanji Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih podatkih umrlo 26,6 milijona ljudi.

Največ žrtev je vojna terjala v nekdanji Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih podatkih umrlo 26,6 milijona ljudi.

Z vojaškega vidika sta drugo svetovno vojno zaznamovala hitro vojskovanje, t. i. blitzkrieg, in napredek pri uporabi različnega orožja in opreme, kot so letala, tanki, podmornice, letalonosilke, rakete.

Svoje mesto v vojskovanju je dobil tudi radar.

Največji pečat vojskovanju v drugi svetovni vojni je dal tank, največji vojaški prispevek pa so dali ruski vojaki.

Največji pečat vojskovanju v drugi svetovni vojni je dal tank, največji vojaški prspevek pa so dali ruski vojaki.

Za prelomno velja leto 1943, ko se je na bojišču po bitki za Stalingrad, ki so jo Nemci izgubili začela vojna nagibati vedno bolj na stran Rusije in njenih zahodnih zaveznikov.

Voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, Franklin D. Roosevelt, Winston Churchill in Josip Stalin, so na konferenci v Teheranu govorili o začetku druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno, in o povojni ureditvi.

Danes prevladuje še eno zmotno prepričanje, da namreč predvsem prispevek Rusije v drugi svetovni vojni ni bil pomemben.

Še leta 1945 je celo večina zahodne javnosti priznavala Rusiji, da je dala največji prispevek v drugi svetovni vojni, nato pa je ta odstotek padal do te mere, da se s to trditvijo strinja samo še petina vprašanih, ki sedaj kot tiste z največjim prispevkom vidijo povsem druge države - predvsem ZDA.

Na podoben način se poskuša zmanjšati tudi vloga slovenskih in jugoslovanskih partizanov.

Toda neizpodbitno dejstvo je, da se nemški vojaki niso predali svojim pomožnim policijskim enotam, domobrancem, pač pa partizanom.

Kako pa je bila videti predaja nemških sil zmagovitim partizanom v Jugoslaviji pa si je še danes mogoče ogledati tudi v Topolšici vsak dan in ob katerikoli uri.

Spominska soba v Topolšici, ki je okoli 10 kilometrov od Velenja, je posvečena spominu na podpis ene od štirih delnih vdaj nemške vojske.

Za Slovence se je s tem končala druga svetovna vojna.

V stavbi zdraviliškega parka v Topolšici je temu posvečena spominska soba, ki predstavlja delno nemško kapitulacijo armadne skupine E in nemških sil za JV Evropo. Podpisal jo je general Aleksander Löhr.

Ena izmed posebnosti zbirke je tudi pištola generala Löhra, ki mu jo je nekaj dni po podpisu kapitulacije zaplenil Ivan Dolničar.

Spominska soba je urejena tako, da jo je mogoče brezplačno obiskati 24 ur na dan vse dni v letu, saj si s pritiskom na gumb lahko ogledate kratek film o dogodkih maja leta 1945 v teh krajih, poleg tega pa je v prostoru tudi rekonstrukcija podpisa kapitulacije, ki je bila eden najpomembnejših dogodkov na naših tleh v času 2. svetovne vojne.

Ena izmed posebnosti zbirke je tudi pištola generala Löhra, ki mu jo je nekaj dni po podpisu kapitulacije zaplenil Ivan Dolničar.

Pištola je namreč razstavljena sredi steklene kocke, kar naj bi simboliziralo ujetost orožja oziroma odpor proti njegovi nesmiselni uporabi.

Slovesno pa je bilo že 8. maja tudi marsikje drugje.

Po Evropi potekajo slovesnosti ob 76. obletnici konca druge svetovne vojne, ki so v luči ukrepov zaradi pandemije nekoliko drugačne kot običajno.

Velike parade so redno v Rusiji, kjer so lani pokazali več kot 130 vrst vojaških vozil ali tehnike.

Lani je bila parada zaradi pandemije koronavirusa prestavljena, letos pa se že pripravljajo na novo, ki bo jutri.

T-14 armata, ruski tank na paradi v Moskvi 2019
T-14 armata, ruski tank, predlani na paradi v Moskvi. Vir: Twitter

Vendar v zadnjih letih ta dan vse bolj obeležujejo tudi polemike, v katerih poskušajo nekatere, v drugi svetovni vojni poražene sile in njihovi idejni nasledniki predrugačiti zgodovino, iz žrtev narediti krivce, iz krivcev pa žrtve.

To je še posebej očitno ob poskusih postavljanja Sovjetske zveze na isto raven z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo.

Takšnih poskusov je vse več tudi v Sloveniji, tudi po zaslugi zgodovinskega revizionizma, ki ga zagovarja predsednik slovenske vlade in SDS Janez Janša.

Vendar je nesporno, da zmaga proti nacifašizmu ostaja temelj sodobne Evrope.

Delite članek