nedelja, 24. november 2024 leto 29 / št. 329
Prešernov dan med okupacijo: kako je radio Kričač krepil narodno zavest in odpor proti fašizmu
Radio Kričač - okupirana Ljubljana. Vir: Twitter, posnetek zaslona
Medtem ko v zvezi s požigom Narodnega doma italijanski desničarski krogi še vedno širijo laži, da so Narodni dom v Trstu požgali kar Slovenci oziroma »teroristi« sami (in ne fašisti, kar je zgodovinsko dejstvo), je prav, da se spomnimo, kaj se je dogajalo v Sloveniji takrat, ko je bila »Ljubljanska pokrajina« del italijanske, fašistične države.
Kultura je bila zmeraj pomemben branik narodne zavesti in upora. Nekoč proti fašizmu, danes proti janšizmu.
Toda tudi v sami Sloveniji se na kulturni dan številni delavci v kulturi počutijo, kakor da bi bili sredi okupacije.
Razlog za to je politično pristransko delovanje ministrstva za kulturo, ki ga vodi Iztok Simoniti.
Simonitijeve stalne tarče so namreč vse kulturne institucije z njemu neljubimi voditelji in mediji, ki so na muhi napadov vladajoče SDS, pa naj gre za RTV Slovenija, Slovensko tiskovno agencijo ali katerega od lokalnih medijev ali medijev posebnega pomena, kot je ljubljanski Radio Študent.
Navedene radijske postaje letos vnovič trepetajo pred novo zavrnitvijo na razpisih kulturnega ministrstva za pokrivanje pomembnih vsebin.
Namesto njih si ta denar delijo vladi naklonjeni mediji, ki so pripravljeni nekritično podpirati tretjo Janševo vlado.
Urbanija, žalostno je to, kar počnete z rtv. Hvala volitvam, da ne boste več dolgo. Kot knof na srajci bo. Sej ne bo hudo (za nas)!
— Brane (@Brane97717134) February 5, 2022
Toda ob tem ne smemo pozabiti, da je Slovenija že bila v podobni situaciji, ob okupaciji med drugo svetovno vojno - in tudi tedaj se je praznoval Prešernov dan.
Ljubljana je bila tedaj obdana žico in bunkerji, spremenjena v velikansko taborišče, v katerem so preganjali, mučili in ubijali zavedne Slovence.
Torej so si "teroristi" sami požgali svoj narodni dom, pravi Salvinijev um...po tej logiki so se Italijani sami v fojbe metali. https://t.co/B9s1qJqLPy
— Novica Mihajlović (@NovicaMihajlo) February 5, 2020
Vendar tudi tedaj Ljubljana in Slovenija nista bili brez glasu.
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami od novembra leta 1941 do aprila 1942 oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani.
Radia kljub iskanju niso nikoli odkrili, oddajal je s 23 različnih mest od 17. novembra 1941 do 5. aprila 1942, ko so Italijani ukazali odstranitev radijskih anten v mestu.
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami od novembra leta 1941 do aprila 1942 oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani.
Sedmega februarja leta 1942 so zakoličili pomemben mejnik.
Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti leta 1942 začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani.
Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni.
SLOVENIJA NI VEČ SVOBODNA https://t.co/pnKPDtuC6P
— Rose (@rose_roseae) February 8, 2022
Radio Kričač je bila ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, ki je oddajala v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno.
Svojo edino daljšo oddajo so pri Kričaču posvetili 8. februarju; obletnica Prešernove smrti je bila med vojno namreč najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.
Oddajo so pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu.
Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče s slovensko vokalno in inštrumentalno glasbo.
Januarja 1942 so zaradi vse izrazitejšega odpora fašisti Ljubljano ogradili z bodečo žico, ki je ostala do osvoboditve maja 1945, torej 1171 dni.
Mesto so razdelili na cone. Iz mesta je bilo možno oditi skozi 11 nadzorovanih prehodov le s posebnimi prepustnicami.
Oddajniki in zveze s Farmacije.#radio #Kričač pic.twitter.com/d64eKKz1Jp
— Luka Hvalc (@vahlc) July 10, 2017
Zgradili so utrdbe, stražarnice, druge objekte.
Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti leta 1942 začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani.
23. februarja 1942 ob 15. uri je začela veljati prepoved izhoda iz mesta.
Ljubljana je bila ujeta in zaprta, po pločnikih so stali španski jezdeci z ozkimi prehodi.
Po mestu so vozili kamioni, polni vojakov s čeladami, ki so merili z orožjem na vse strani, vsi prehodi čez ulice kot tudi križišča so bili zastraženi.
Sam še to čakam, da bodo Američani in ostali zavezniki kar naenkrat okupatorji. Hitler, SS, itd pa seveda dobri možje, vendar je prišlo do šuma v komunikaciji. Zabredli smo, čist!
— Alex von Oberkreiner (@AlesKapus) January 16, 2022
Po nekaj dneh so začeli izdajati dovolilnice za prehod.
Ob prehajanju so vsakogar natančno pregledali.
24. februarja 1942 je okupator začel izvajati preiskave in racije, ki so trajale do 15. marca. Mesto so razdelili na trinajst odsekov in jih potem obkoljevali ter temeljito preiskovali vsa poslopja.
Aretirali so vse zdrave moške med dvajsetim in tridesetim letom in jih odpeljali v vojašnice.
Fašistična oblast je legalizirala oborožene skupine slovenskih nasprotnikov OF, ki jih je okupator v obliki vaških straž namestil po vaseh in trgih, legije smrti pa so sejale strah po širšem območju.
Druga faza ograjevanja in utrjevanja žičnih zapor je bila na vrsti od maja 1942, nato pa je sledila še tretja faza od konca julija 1942.
Toda tudi to je bilo zaman.
Nastanek osvobojenega ozemlja ob Kolpi in na Kočevskem maja 1942 ter na robu Barja pod Krimom in upornost večjega dela prebivalcev Ljubljane sta okupatorja prisilila k intenzivnejšemu utrjevanju mesta, da bi se zavarovali pred napadi od zunaj kot pred morebitno vstajo v mestu.
Sam res, kdo še pali na zlobo tega belčka? Ko, da nas zanima njegovo mnenje o ww2. Res si s tem lahko plačamo položnice. Dej, ata, čas je da nehate.
— AvaKrizaj (@AVA82615829) January 17, 2022
Fašistična oblast je legalizirala oborožene skupine slovenskih nasprotnikov OF, ki jih je okupator v obliki vaških straž namestil po vaseh in trgih, legije smrti pa so sejale strah po širšem območju.
Okupator je vzpostavil prostovoljno protikomunistično milico.
In @FKindlhofer tega nikoli ne pozabi omeniti??#OdiloGlobočnik #ideja #plinskecelice pic.twitter.com/NxqH2TBqHg
— RaamSiin (@raam_siin) February 4, 2022
Nasprotniki OF so šli tudi v mesta in razglašali, da je partizanske vojske konec. Vendar so jih partizanske brigade postavljale na laž z uspešnimi akcijami na robu Ljubljane.
Nasprotniki OF so šli tudi v mesta in razglašali, da je partizanske vojske konec.
Vendar so jih partizanske brigade postavljale na laž z uspešnimi akcijami na robu Ljubljane.
O vsem tem pa je ves čas poročal – Radio Kričač.
Leta 1970 so Ljubljani podelili naziv – mesto heroj.
Kako so si Italijani predstavljali osvoboditev Ljubljane izpod srbske okupacije leta 1941, pa je razvidno iz fašističnega propagandnega filma.
Kultura je bila zmeraj pomemben branik narodne zavesti in upora.
Ali obstaja točka razhajanja med @JJansaSDS in neonacisti? pic.twitter.com/Fu8xWt85Gk
— Boris Vasev (@borisvasev) January 4, 2022
Nekoč proti fašizmu, danes proti janšizmu.
