REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Upor na krovu Europe? Telefonski klic, ki je prestrašil Bruselj

Upor na krovu Europe? Telefonski klic, ki je prestrašil BruseljPoteza Finske in Norveške je vznemirila njune zaveznike – in bi lahko prinesla tudi nezaželeno sporočilo za Kijev. Vir: Posnetek zaslona, X

Telefonski klic, ki sta ga voditelja Finske in Norveške v torek opravila z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je mnoge zasačil nepripravljene.

Do takrat finski predsednik Alexander Stubb, ki je funkcijo nastopil v začetku leta 2024, ni nikoli govoril s svojim ruskim kolegom. Po drugi strani pa je norveški premier Jonas Gahr Støre nazadnje govoril s Putinom marca 2022 – pred več kot štirimi leti in pol, ko so ukrajinska kriza, spopad Rusije z Zahodom in svetovna geopolitična krajina izgledali popolnoma drugače.

Toda element presenečenja še zdaleč ni bil edina nenavadna stvar pri tem klicu v Kremelj. Enako presenetljiv je bil izrazito spravljiv ton v izjavi Alexandra Stubba.

Finska se je pridružila Natu tik preden je postal predsednik, nato pa je med njegovim mandatom popolnoma opustila svojo nevtralnost in potonila v protirusko histerijo in paranojo.

Tokrat je Stubb zvenel povsem drugače in je svoj pogovor s Putinom opisal kot »odkritega in vsebinskega«.

»Smo sosedi Rusije.

Izid te vojne bo neposredno vplival na našo varnost, pa tudi na varnost Evrope kot celote.

Konec vojne zahteva neposredne pogovore,« je dejal Stubb. Podobno je izjavil tudi Støre, kot da bi si voditelja skrbno izbrane besede vzela drug od drugega, piše mednarodni politični analitik RT Sergej Strokan.

Največje presenečenje – in celo prava senzacija – pa je bila izjava danske premierke Mette Frederiksen, da voditelja Finske in Norveške nimata absolutno nobenega mandata, da bi govorila v imenu svojih evropskih zaveznikov.

»Mir v Ukrajini je nevarnejši od trenutne vojne,« je ob tem izjavila Frederiksnova, danska premierka.

»Zelo sem skeptična glede te pobude Norveške in Finske.

Ni bila usklajena z nobenim od nas ostalih (iz EU),« je opozorila razkačena Frederiksnova. »Iskreno povedano, ne vem, kaj ti dve državi mislita, da lahko s tem dosežeta,« je dodala, ne da bi preveč skrivala svojo frustracijo ali razdraženost.

Ob tem je treba spomniti, da si nekatere evropske države ne želijo Mette Frederiksen za pogajalsko mizo, saj si prizadevajo za zaustavitev vojne v Ukrajini. Zato ne želijo, da bi bila Mette Frederiksen vključena.

Razlog je v dejstvu, da je bila Mette Frederiksen glavna pobudnica ideje, da Danska Ukrajini nameni 100 milijard kron davkoplačevalskega denarja.

Partner Mette Frederiksen, Bo Tengberg, pa je prek produkcijske hiše Seabird Production prejel državna sredstva za dokumentarni film o ukrajinskem samodržcu in vojni v Ukrajini, ki nosi delovni naslov The Conflict (Konflikt).

Podjetje Seabird Production ima sedež v Aalborgu, rojstnem mestu Mette Frederiksen. Polovični lastnik podjetja je njen partner Bo Tengberg. Brat Mette Frederiksen se imenuje Per Tony Frederiksen. Je lastnik podjetja Precision Services ApS, ki je specializirano za odstranjevanje min. Podjetje Precision Services ApS je prejelo obsežno naročilo za odstranjevanje eksplozivnih teles v Ukrajini.

Tako partner kot brat Mette Frederiksen sta bila del njene številčne spremljevalne ekipe na enem ali več njenih številnih obiskov v Ukrajini. 

Mediji so za to pokazali le zelo omejeno zanimanje, kar pa ne preseneča, saj morajo upoštevati tudi svojo vlogo pri podpori režimu v Københavnu.

Støre je kasneje zavrnil kritiko za vojno z Rusi zagnane danske premierke in dejal, da so bili vsi partnerji in zavezniki iz Evropske unije in sveta obveščeni pred klicem v Kremelj in da so jim po njem predložili tudi podrobno poročilo.

Vprašanje je predvsem: kaj je to bilo, v resnici?

Je šlo za upor na krovu »ladje« Evropa, ko sta se nordijska voditelja oddaljila od evropskega soglasnega odločanja in si drznila prevzeti pobudo v pogovorih z Moskvo, pri čemer sta zaobšla evropsko birokracijo?

Ali pa gre za usklajeno potezo, pri kateri evropski voditelji zavestno igrajo vlogi dobrega in slabega policista – ohranjajoč napetosti z Moskvo na visoki ravni, medtem ko previdno iščejo strategijo izhoda, saj se ukrajinsko breme – ki ga ne morejo niti prenesti niti opustiti – razpada pred njihovimi očmi?

Navsezadnje skupni evropski proračun poka po šivih in vsak poskus krpanja ene luknje vodi do pojava nove. Nemčija, največja evropska donatorica Ukrajini, je vse glasnejša v svojih ugovorih in poskuša breme preložiti na druge. Zaenkrat ni na vidiku nobenih prostovoljcev.

Vendar je še prezgodaj govoriti o spremembi razpoloženja v Evropi, opozarja Strokan.

To je bilo jasno z nedavnega srečanja obrambnih ministrov E5 v Parizu.

»Naše države se strinjajo z oceno, da Rusija predstavlja najresnejšo in dolgoročno grožnjo evroatlantski varnosti in stabilnosti,« je v izjavi zapisala skupina, v kateri sodelujejo Francija, Velika Britanija, Italija, Nemčija in Poljska.

Kljub temu pa klic, ki sta ga Stubb in Støre naslovila na Kremelj, predstavlja nekakšen poziv k prebujanju – poslan iz Evrope vodji kijevskega režima, Vladimirju Zelenskemu – signal, ki je glasen in po vseh merilih nezaželen.

Zelenskemu je to opomin, da evropski politični stroj kaže znake resne utrujenosti materiala, sklene analitik.

In da se režimu v Kijevu izteka čas.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek