REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Ustavite se in zmolite«: papež ob 75. letnici osvoboditve taborišča smrti spregovoril o grozotah holokavsta

»Ustavite se in zmolite«: papež ob 75. letnici osvoboditve taborišča smrti spregovoril o grozotah holokavstaPapež Frančišek: »Nikoli več!« Vir: Muzej Auschwitz

Papež Frančišek je pozval k molitvi in razmisleku o grozoti holokavsta in poudaril, da je ob soočanju s to tragedijo vsakršna nezainteresiranost nesprejemljiva.

Papež je v nagovoru vernikom na Trgu svetega Petra v Rimu izpostavil, da se 27. januarja  obeležuje 75. obletnica osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau.

Poudaril je, da je ob tej tragediji in grozi brezbrižnost nesprejemljiva, saj je spomin nanjo obveznost.

Papež v Auschwitzu. Vir: Twitter

»Pred to strašno tragedijo, pred to grozovitostjo, ni dopustna  brezbrižnost, spomin pa je dolžnost,« je zatrdil papež Frančišek.

Dodal je, da so 27. januarja vsi povabljeni k trenutku tišine in zbranosti, ko naj vsak v svojem srcu reče: »Nikoli več!«, poroča AP.

Papež v Auschwitzu. Vir: Twitter

Nemci so konec leta 1941 na okupiranem ozemlju Poljske pričeli graditi taborišča in širiti obstoječa koncentracijska ter delovna taborišča.

Za razliko od slednjih so bila uničevalna taborišča specializirana za učinkovito pobijanje, v ta namen so vanje namestili plinske celice.

Šlo je za nadgradnjo sistema ubijanja, ki so ga prej preizkusili v programu Aktion T4 za »odstranitev« invalidov in duševnih bolnikov.

Koncentracijsko taborišče Auschwitz, ki se nahaja na ozemlju današnje Poljske je bilo največje nacistično koncentracijsko taborišče za iztrebljanje med drugo svetovno vojno, v katerem je življenje izgubilo več kot 1,1 milijona moških, žensk in otrok.

Sestavljeno je bilo iz treh glavnih taborišč in 45–50 manjših.

Ime izhaja iz nemškega imena za poljski kraj Oświęcim, ki se nahaja okoli 60 kilometrov zahodno od Krakova.

Glavni vhod v taborišče smrti in geslo: delo osvobaja.

Že v začetku leta 1940 so nacisti tam zgradili nekaj koncentracijskih taborišč in taborišče za iztrebljanje.

Taborišča so bila glavni element v pripravah na holokavst.

Največje koncentracijsko taborišče je bilo prav Auschwitz, v katerem je umrlo 1,1–1,6 milijonov žrtev, od tega 10.000 Slovencev.

Organizacija združenih narodov je razglasila 27. januar za svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

Med žrtvami je bilo največ Judov.

To je razlog, zakaj več rabinov sedaj poziva k odstranitvi cerkve v Auschwitzu, poroča Reuters.

Rabini pozivajo k odstranitvi cerkve v Auschwitzu. Vir: Twitter

Taborišča so bila locirana na tem predelu zaradi visokega odstotka Judov med poljskimi prebivalci.

Peklensko težki pogoji dela so skupaj z nezadostnim prehranjevanjem vodili k visoki smrtnosti med zaporniki.

Toda glavni namen taborišča ni bilo izkoriščanje delovne sile, ampak iztrebljanje.

Za ta namen je bilo taborišče opremljeno s krematoriji s plinskimi celicami.

Vsaka plinska celica je bila narejena za 2500 ljudi naenkrat.

Veliko iztrebljanje pa se je začelo leta 1942.

Adolf Hitler je namreč že v začetku leta 1939 med govorom v Reichstagu izjavil, da bodo odgovornost za morebitno vojno nosili judovski financerji po Evropi in drugod, na kar se bo Nemčija odzvala s povračilnim ukrepom – uničenjem evropskih Judov.

Ko je zmanjkalo prostora v krematorijih, so trupla sežigali tudi zunaj. Vir: Muzej holokavsta

Odločitev o tem ukrepu je naznanil, ko so se po japonskem napadu na Pearl Harbor v vojno vključile Združene države Amerike, na sestanku s svojim neposredno podrejenim (Reichsleiter) v NSDAP in voditelji regionalnih podružnic stranke (Gauleiter).

Izrecnega ukaza sicer ni izdal, a jim je dal jasno vedeti, da je bila njegova grožnja leta 1939 dobesedna in da lahko izdajajo ustrezne ukaze.

Poveljnik SS Heinrich Himmler si je sestanek s Hitlerjem 18. decembra 1941 zabeležil kot »Juden frage | als Partisanen auszurotten« (»Judovsko vprašanje | uničiti jih kot partizane«).

SS-Obergruppenführer Reinhard Heydrich je 20. januarja 1942 sklical t.i. konferenco v Wanseeju, na kateri je 15 udeležencev iz partijskega vodstva razpravljalo o »dokončni rešitvi judovskega vprašanja«.

Heydrichov namen je bil razdeliti informacije in odgovornost, skoordinirati linije poveljevanja ter poskrbeti, da bo on imel glavno avtoriteto.

Zapisnik, označen kot stroga tajnost, je vseboval podatke o številu Judov v posameznih državah, sklepi pa so bili po Heydrichovem ukazu napisani z obilno uporabo evfemizmov.

Večina ljudi je prispela v taborišče z vlakom, potovanja v lesenih tovornih vagonih pa so bila srhljiva.

Leta 1944 so železnico podaljšali v notranjost taborišča, pred tem pa so zaporniki morali pešačiti od postaje v Auschwitzu do samega taborišča.

Občasno so cele vagone prispelih poslali naravnost v smrt, včasih pa so nacisti opravili selekcijo, pogosto pod vodstvom zločinskega zdravnika - Josefa Mengeleja.

Pri tej selekciji so določali, koga bodo ubili takoj in koga bodo najprej izkoristili kot delovno silo ali za eksperimente.

Otroke so ločili od mater in jih skupaj s starimi ženskami, bolnimi in šibkimi usmrtili v plinskih celicah.

Septembra 1941 so namreč esesovci opravljali test s plinom (cianidom) v bloku 11 in s tem ubili 850 Poljakov in Rusov.

Prvi poskus je bil opravljen že 3. septembra 1941 in je terjal življenja 600 sovjetskih vojnih zapornikov.

Snov, ki je proizvedla smrtonosni plin cianid, je bila prodajana pod znamko Zyklon B, to je bilo trgovsko ime pesticida, prvotno namenjenega za uporabo kot insekticida za uničevanje parazitnega mrčesa (uši, bolhe ipd.) v zaprtih prostorih.

Nacisti so Zyklon B, ki ga je sestavljala podlaga iz majhnih kroglic, vlaknastih ploščic ali diatomejske prsti (iz alg s kremenasto lupinico) nato uporabljali za pobijanje zapornikov v uničevalnih taboriščih Hitlerjevega Tretjega rajha med drugo svetovno vojno.

Podlaga je bila prepojena s cianovodikovo (prusko) kislino, stabilizatorjem in opozorilnimi vonjavami.

Iz sestavin, vzetih iz zatesnjenih vsebnikov, je izhajal plinast vodikov cianid.

Pločevinka z granulami Zyklona B. Vir: Auschwitz

Pobijanje internirancev s plinom je potekalo tako, da so zapornike pod pretvezo, da jih čaka prhanje, odpeljali v sobo, ki je res izgledala kakor umivalnica, vendar je iz prh namesto vode prihajal smrtonosni plin.

Ko so bile žrtve enkrat nepredušno zaprte v plinskih celicah, so vanje skozi luknje v stropu spustili strupeni Zyklon B.

Po končanem pomoru so v celice poslali taboriščnike, imenovane Sonderkommandos, da poberejo trupla in jih prenesejo v krematorij, kjer so jih zažgali.

V taborišču so izvajali grozljive poskuse tudi na ženskah in otrocih.

Prva ženska je v taborišče prispela 26. marca 1942.

Od aprila 1943 do maja 1944 je ginekolog Carl Clauberg na Judinjah opravljal poskuse sterilizacije, da bi razvil preprosto injekcijsko metodo, ki bi jo uporabljali na Slovanih.

Josef Mengele pa je istočano eksperimentiral na dvojčkih.

Zapornike, ki si v taboriščni bolnišnici niso hitro opomogli, so ubili s smrtonosno injekcijo s fenolom.

Novembra 1944 so Nemci razstrelili plinske celice z namenom, da bi prikrili svoje zločine pred napredujočimi sovjetskimi silami.

Enote sovjetske Rdeče armade so 27. januarja leta 1945 osvobodile zloglasno nemško koncentracijsko taborišče.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke