REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Čakajoč na slovenskega Tezeja: Simona Kustec, Minotaver slovenske vlade, ogroža maturante, svoja otroka pa privilegira

Čakajoč na slovenskega Tezeja: Simona Kustec, Minotaver slovenske vlade, ogroža maturante, svoja otroka pa privilegiraIzvedba letošnje mature, kot si so jo zamislili RIC in šolska ministrica bi lahko bila diskriminatorna in izjemno nevarna tako za dijake kot celotno populacijo

Kmalu bo minilo mesec dni od trenutka, ko so predstavniki dijaških organizacij, učitelji, pedagogi in strokovnjaki od ministrstva za šolstvo ter ministrice Simone Kustec zahtevali jasne odgovore o tem, kako bo potekala letošnja matura.

Ministrica pa še vedno molči in zgolj vztraja pri tem, da se bo matura izvedla tako, kot je bila načrtovanapred pandemijo.

Menda zato, ker so »pole že natisnjene.«

Najprej je trdila, da bo odločitev o maturi znana takoj po prvomajskih praznikih, sedaj je delno odpiranje šol (torej za le nekatere dijake, med katerimi - kot so nas opozorili številni bralci in zaskrbljeni starši - pa nista tudi njena otroka!) brez kakršne koli obrazložitve premaknila.

Namesto po prvomajskih praznikih (kar je napovedala 18. aprila, kar priča naslov iz Dela), je letošnje maturante sedaj prikrajšala še za priprave na maturo, ko je napovedala odpiranje šol zanje šele 18. maja.

Toda datume za maturo in način opravljanja mature ni ustrezno premaknila na primer na sredino junija ali kasneje, ampak očitno vztraja, da maturitetni urnik ostaja takšen, kot je bil določen pred pandemijo.

Naravnost neverjetno je, da tega zavržnega početja ministrice, ki nevarnosti okužbe rada izpostavlja druge otroke, lastna otroka pa je zaščitila in celo napoveduje, da bo tudi v jeseni zaradi pandemije pouk potekal na daljavo - nihče v vladi ne vidi kot spornega in ne problematizira, kakor da bi imeli vsi ministri amnezijo.

Maturante sedaj želi na vsak način imeti v klopeh že 18. maja, ne pa tudi ostalih dijakov. Za vse ostale napoveduje šolanje »na daljavo« celo v jeseni!

In predvsem - zakaj nazaj, v šolske klopi ministrica ne pošlje lastna otroka, kot primer in dokaz, da so šole res varne pred okužbo ter v spodbudo drugim staršem?

Dijaki, starši, skratka zaskrbljena javnost pa tudi predstavniki nekaterih političnih strank se upravičeno sprašujejo – zakaj so samo maturanti »poskusni zajčki« ministrice Kustec, zakaj se lahko dijaki 4. letnikov takoj vrnejo v šole, ker -, če so te res varne - zakaj se potemtakem ne vrnejo vsi učenci in vsi dijaki?

In predvsem - zakaj nazaj, v šolske klopi ne pošlje lastna otroka, kot primer in dokaz, da so šole res varne pred okužbo ter v spodbudo drugim staršem?

Ob tem se v zadnjem času pojavlja vse več raziskav, ki kažejo, da bi bilo odpiranje šol takoj povezano z novim valom okužb, da so mladi enako kužni kot starejši, da novi koronavirus napada prav tako mlado populacijo, za katero so znanstveniki in zdravniki ugotovili, da so pogosta posledica lahko tudi možganske kapi, ob tem da Covid-19 napada različne organe, živčni sistem in tudi hemoglobin ...

Nedavno je bila razkrita tudi do tedaj tajna italijanska raziskava, ki opozarja oblasti, zakaj v Italiji še ne smejo odpirati šol!

Simona Kustec pa birokratsko vztraja pri že začrtani izvedbi mature kljub temu, da je vrsta držav, med njimi tudi sosed Slovenije, prav zaradi pandemije in nezmožnosti zagotavljanja enakopravnih pogojev za vse dijake letos maturo odpovedalo, ali pa jo bistveno spremenilo.

Maturanti so bili ob tem letos nedvomno oropani tudi (kvalitetnih) priprav na maturo, saj so se morali že več kot dva meseca učiti praktično sami.

Številni strokovnjaki v tem vztrajanju ministrice Simone Kustec pri običajni izvedbi mature vidijo rezultate »fetišizacije mature« v Sloveniji.

Deloma tudi zato, ker matura mnogim učiteljem in profesorjem ter seveda RIC-u služi kot vir dodatnega zaslužka.

Kako to deluje, je najbolje opisala Mojca Škrinjar. Zakaj je bila šolska reforma, izvedena v času vladavine liberalnih demokratov slaba in zakaj je sistem, slabo prepisan iz angleškega modela za Slovenijo slab je jasno že dve desetletji.

Preprosto so preplonkali angleški izpitni sistem in ga cepili v slovensko osnovno šolo kot nacionalno preverjanje znanja v srednjo šolo pa kot maturo.

»Brezsramno, še huje, brez temeljnega premisleka, so kopirali angleški šolski sistem in ga kot tujek vsadili v slovenski. Pri tem pa niso upoštevali niti razlik v življenjski in izobraževalni tradiciji kontinenta in Otoka. Preprosto so preplonkali angleški izpitni sistem in ga cepili v slovensko osnovno šolo kot nacionalno preverjanje znanja v srednjo šolo pa kot maturo …

Najprej, dijaki in njihovi učitelji se v zaključnem letniku prvenstveno in ciljno posvetijo maturi, saj ocene, pridobljene na maturi, odločajo, na katero fakulteto se bo lahko vpisal dijak. Torej, matura ima poleg značaja uradnega zaključka srednje šole tudi vlogo vpisnega merila. Po mnenju snovalcev mature je s tem izvršena pravica dijakov do enakovredne obravnave in pravičnih meril za vpis. Toda to ne drži. Kdo lahko trdi, da naloge maturitetnega predmeta biologija hkrati enako ustrezno razločijo talentirane za študij, denimo, medicine, farmacije, botanike, učitelja biologije ali gospodinjstva v šoli ali naravovarstva? Se preverjajo vse te kompetence ali, če začrtam premico s krampom – je dovolj, da se za medicino zbere več točk kot za farmacijo ali gospodinjstvo?« je zapisala priznana strokovnjakinja.

Mojca Škrinjar

V igri je ogromen denar. Najprej za člane državne in predmetnih komisij, številne svetovalce na Državnem izpitnem centru, honorarje za popravljanje nalog – učitelji, ki popravljajo maturitetne naloge, so zato posebej plačani!

»Drugič, se kdo vpraša, koliko ustvarjalnosti se izgubi pri dijakih in učiteljih zaradi izgubljenega četrtega letnika pri maturitetnih predmetih in tistih, ki jih dijaki ne izberejo za maturo? Koliko zrelosti odide v svet nadzora? Genocidno uničevanje ustvarjalnosti je zlasti vidno pri pisanju eseja. Nič narobe z njim, toda s posvečanjem pripravi esejistične obravnave konkretnih dveh literarnih del, ni časa za branje in pogovor o drugih literarnih delih, ni personaliziranega izbora literature. Pri čemer se vedno znova lahko vprašamo, čemu služi branje literature in premišljevanje o njej. Literarno teoretski obravnavi? Morda, toda to pride na vrsto na ustrezni fakulteti, kdor se odloči zanjo. Mislim, da je branje in premišljevanje o prebranem namenjeno duhovni rasti posameznika in s tem njegovi zrelosti.

In zato mislim, da mora taka matura pasti. Ta hip je priložnost za temeljit premislek. Vsi tisti, ki živijo od mature, bodo vreščali do neba, da mora matura ostati, kot je. V igri je ogromen denar. Najprej za člane državne in predmetnih komisij, številne svetovalce na Državnem izpitnem centru, honorarje za popravljanje nalog – učitelji, ki popravljajo maturitetne naloge, so zato posebej plačani! To ni en dan počitnic, katerih dni število presega najvišje število dni dopusta posameznega učitelja, temveč delovni dan!« opozarja strokovnjakinja za področje šolstva in izobraževanja.

Taka matura mora pasti. Ta hip je priložnost za temeljit premislek.

»Predlagam, da se letošnja matura izvede, kot je bilo načrtovano. Le da rezultati ostanejo v obliki odstotnih točk in se ne prevajajo v ocene ter ne služijo za vpisno merilo na fakultete. In naj tako tudi ostane za vedno. Tako bodo rezultati dejansko primerljivi med generacijami. Sedanja prevedba točk v ocene sledi krivulji povprečja, kjer se vsako leto podeli približno enako število petic, štiric, trojk, dvojk in enk, po Gaussu pač. Pogled na resnično znanje generacije je zamegljen, fakultete pa živijo v iluziji, kakšne študente so dobile. Predlagam, da fakultete pripravijo svoje sprejemne izpite, tiste, ki ga pač morajo, zaradi omejitve vpisa. Druge pa naj sprejmejo kandidate in opravijo selekcijo po prvem letniku predlaga priznana strokovnjakinja.

Predlogi učiteljev in pedagogov, da bi bilo še najbolj pravično ob vpisih na fakultete upoštevati šolske ocene, na fakultetah, kjer to želijo, pa organizirati sprejemne izpite - so ostali v predalih šolske ministrice Simone Kustec.

Toda letošnje skrajno nerazumljivo cincanje Simone Kustec, ki jo je v ministrski stolček 13. februarja zavihtela SMC, in tudi Janševe vlade, ki takšno neodgovorno ravnanje podpira, vsekakor ne bo brez cene, saj bo zaradi neenakopravnih pogojev in diskriminacije očitno prizadeta celotna generacija dijakov, posredno pa tudi njihovih staršev.

Na predčasnih volitvah, ki so že v zraku, bi se to lahko strankam, ki vztrajajo na diskriminaciji in pri nadaljevanju slabega, preplonkanega, neživljenjskega modela iz Velike Britanije lahko grdo obrestovalo. Tedaj bodo namreč imeli pravico prvič voliti tudi sedaj polnoletni dijaki - letošnji maturanti.

Pri vsem skupaj pa je še posebej nagravžno to, na kar so nas opozorili številni bralci, da ima namreč tudi Simona Kustec dva šoloobvezna otroka, vendar je sprejela točno takšne ukrepe, zaradi katerih sta njena otroka razbremenjena in jima ni potrebno vrniti se ne v šolo in ne pisati testov v okviru nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), medtem ko za maturante in druge dijake in učence – to ne velja.

Namesto da bi maturante pozitivno diskriminirala, torej jim olajšala pogoje za zaključek šolanja kar je zaradi neenakih pogojev šolanja (pandemije!) celo dovoljeno in nujno, jih postavlja v na videz enak položaj in s tem zapostavlja!

To pomeni, da ministrica celotno generacijo maturantov stigmatizira, diskriminira, izključuje in postavlja v bistveno slabši položaj, kot so ga imele druge generacije.

Namesto da bi jih pozitivno diskriminirala, torej jim olajšala pogoje za zaključek šolanja kar je zaradi neenakih pogojev šolanja (pandemije!) celo dovoljeno in nujno, jih postavlja v na videz enak položaj in s tem zapostavlja!

Že zato, ker je v očitnem konfliktu interesov bi se ministrica morala izločiti iz spornega odločanja o tako pomembni zadevi in jo prepustiti drugim ministrom.

Na družbenih omrežjih vre, toda vprašanja ostajajo brez odgovorov.

Matevž Brodnik je tako že sredi aprila zapisal naslednje: »Spoštovani, mene zanima, kaj ste storili v zvezi z letošnjo maturo, razen dejstva, da so maturitetne pole že natisnjene. V luči problematike, je to edini praktični argument, na podlagi česa želite izpeljati letošnjo maturo. Vzemite si prosim zgled, prosim vas, po nekaterih drugih evropskih državah, ki so zadevo izpeljale, po moje, na povsem human način. To, kar vaše ministrstvo forsira, pa še zdaleč ni. O pomanjkljivi komunikaciji z mediji, še bolj z vašimi ravnatelji in učitelji pa rajši ne bom. Za konec, kaj je bolj pomembno, življenje naših otrok in nas samih ali ...? Berite zgoraj. Hvala.«

Toda tudi to vprašanje ministrici je ostalo brez odziva.

Brez odgovorov ostajajo tudi stranke, saj je tudi na primer opozicijska LMŠ zahtevala od ministrice jasne odgovore, ki pa jih znova ni dobila.

Zakaj je temu tako nam veliko razkrije že sam »profil« Simone Kustec objavljen na spletni strani SMC-ja, stranke, ki se je hudo diskreditirala tudi ob nabavah medicinske opreme.

Iz profila Simone Kustec objavljenega na spletni strani SMC-ja 18. novembra leta 2016 izvemo, da je mati (tedaj) »13-letne hčerke in 10-letnega sina«. Zdaj sta torej stara 17 oziroma 14 let.

Samo sebe opisuje kot strokovnjakinjo za - šport.

Simona Kustec Lipicer
Kako si jo bomo zapomnili? Dvojna merila: Simona Kustec

Obdobja pred uspehom na volitvah, ko se je začela zgodba SMC z Cerarjem na čelu, se spominja kot obdobja »totalnega fokusa, koncentracije, ki se je spomnim iz časov svoje mladosti, ko sem trenirala šport in ko izgubiš občutek za prostor in čas«.

Zdi se, da je ta izguba občutka - predvsem za sočloveka in stisko mlade generacije v času korona pandemije, lastnost, ki je trajno zaznamovala Simono Kustec, ki trenutno opravlja vlogo šolske ministrice. In to je očitno tudi vse, kar premore v teh ključnih trenutkih za generacijo, ki se šola v času pandemije.

Ni dvoma, da si je bodo zapomnili kot kruto in nečloveško, popolnoma nesposobne kakršne koli empatije.

Iz življenjepisa Simone Kustec ... Vir: Spletna stran SMC

Sebe vidi kot osebo, »ki ljubi svobodo in ima problem s tem, ko ji nekdo želi predpisovati, kaj sme in česa ne,« hkrati pa jo zanima »zakonodaja s področja socialnih zadev, šolstva, izobraževanja.«

»Bodeče žice ne smemo razumeti kot bodeče žice,« trdi Kustečeva. Odraščala je namreč v družini z zdaj že pokojno babico, ki je bila med 2. svetovno vojno v koncentracijskem taborišču, zato se je na primerjave bodeče žice s koncentracijskimi taborišči odzvala osebno. Je verna, a to ne pomeni, da slepo sledi eni verski ideologiji.

Sebe vidi tudi kot odprto, drzno in tako, kot se jo da hitro razveseliti, se jo da tudi hitro razjeziti. Apatičnost in predvidljivost vsakodnevne rutine ji nista blizu, ji je pa lahko blizu nekdo, ki je potrpežljiv, močan, ampak obenem ne takšen kot drugi: »To pomeni, da je luciden, iskren, da si upa, da me zna pomiriti, … Da ima značaj minotavra. Ja, to je moj človek,« je zapisala Kustečeva.

Simona Kustec malikuje Minotavra. Vir: Spletna stran SMC

Iz vseh teh njenih osebnih izpovedih je jasno le, da imamo opravka z osebo dvojnih standardov, ki eno govori, drugo pa počne.

Ima se za športnico, toda ne spoštuje fair-playja in vsem dijakom ne daje možnosti do enakih pogojih šolanja. Maturante sooča z enakim obsegom in načinom ocenjevanja kot prejšnja leta, kljub drastično spremenjenim pogojem zaradi koronavirusa.

Je proti bodečim žicam, vendar postavlja bodeče žice med sebe, pedagoge, starše in dijake. Na vprašanja novinarjev sploh ne odgovarja, pač pa beži s tiskovnih konferenc in zavrača soočanje z novinarji v studijih.

Sama noče, da ji kdo predpisuje, kaj mora in kaj ne sme početi, maturantom pa ne le predpisuje toda naravnost jim vsiljuje vrnitev v šolske klopi v nevarnih pogojih in stiski, da bodo lahko okuženi.

Ne nazadnje, niti ne čudi njeno priznanje, da je prav mesojedi Minotaver njen človek. Spomnimo, Minotaver je v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo.

Lakoto so mu lajšali s prav nenavadnimi obroki.

Prehranjeval se je namreč s požiranjem - mladeničev in mladenk. To je torej mitološka osebnost, ki je po svojem značaju prevzela aktualno šolsko ministrico.

Minotaver, bitje, ki je zgled za šolsko ministrico. Vir: Wikipedia

Le kdo lahko zagotovi mladenkam in mladeničem našega časa, da se jih ne bo dokopal sodobni Minotaver, v obliki smrtonosnega in nevarnega virusa?

Kdo lahko zagotovi varnost dijakom in njihovim sorodnikom, če se virus lahko prenaša po zraku, še posebej v zaprtih prostorih, če je prenašalec že kužen, toda tega še ne ve? Kdo bo zagotovil zaščitno opremo tako za dijake kot učitelje v dovolj velikih količinah? Ali bodo pred vstopom v šolo vsi testirani na Covid-19, na primer 24 ur prej?

Ali pisanje testov pod maskami in brez pravih priprav na maturo ne bo neprimerljivo drugačno od vseh doslej?

Dijaki
Aktualna šolska ministrica nima posluha za obupen položaj v kateri je spravila letošnje maturante.

Na nobeno od teh vprašanj Simona Kustec nima odgovora.

Povsem točno se je torej Simona Kustec razkrila le tam, kjer je pokazala navdušenost nad »značajem minotavra.«

Minotavra, ki je taval po Labirintu ter »se hranil z mladeniči in dekleti, ki so mu jih pošiljali kot talce, vse dokler ga ni ubil Tezej

Če zgodbo preslikamo v današnji čas se zdi, kot da se tudi ministrica Kustec s svojim vztrajanjem pri neenakopravnih pogojih šolanja za prizadete maturante na sprevržen način hrani s stiskami in obupom večinoma komaj polnoletnih mladeničev in deklet na Slovenskem.

Toda pogumnega junaka - slovenskega Tezeja, ki bi maturante razrešil neznosne negotovosti in muk, pa sredi prepirov o respiratorjih, maskah in izginulih milijonih evrov zapravljenega denarja za zaščitna sredstva, za kar je najbolj odgovorna prav stranka Simone Kustec - še vedno ni na spregled.

Delite članek