REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Bloomberg«: Evropske države Nata previdne pri nakupu ameriškega orožja

»Bloomberg«: Evropske države Nata previdne pri nakupu ameriškega orožjaZavezniki naj bi bili malodušni zaradi Trumpove retorike in približevanja Rusiji. Vir: Posnetek zaslona, X

Raste zaskrbljenost med evropskimi članicami Nata zaradi vse večje odvisnosti od ameriškega orožja sredi vsesplošnih prizadevanj za ponovno oborožitev, poroča Bloomberg.

Med zadnjim vrhom v Haagu so se države Nata zavezale, da bodo do leta 2035 povečale vojaško porabo na pet odstotkov BDP, da bi se spopadle s tem, kar so opisale kot »dolgoročno grožnjo Rusije evroatlantski varnosti«.

Sicer gre za trditev vojnih hujskačev z Zahoda, ki jo je Moskva večkrat zanikala.

Da je oboroževaje nesmiselno pove tudi dejstvo, da so članice NATO vojaško bistveno močnejše od Rusije, ki zato nima nobe možnosti, da bi z domnevnim napadom uspela.

Hkrati pa tudi napoad NATO na Rusijo ne bi prinesel uspeha, ker bi se Rusija lahko branila s termonuklearnim orožjem. Pretirano oboroževanje je zato nesmiselno.

Tega se vsaj deloma nekateri v Evropi zavedajo. Zdaj naj bi zato že obstajala zaskrbljenost tudi zaradi poglabljanja odvisnosti od ameriške obrambne industrije, zlasti pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Po poročanju Bloomberga se voditelji bojijo, da bi lahko bili izpostavljeni večjim tveganjem, zlasti glede na Trumpova prizadevanja za izboljšanje odnosov z Rusijo in pretekle grožnje s priključitvijo Grenlandije.

Naraščajočo odvisnost od ameriškega orožja je zato postalo »vse težje prodati doma«.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se že dolgo zavzema za idejo o zagotovitvi večje obrambne avtonomije za evropske države Nata in poziva k razvoju samozadostne vojaško-industrijske baze.

In seveda k nakupu orožja, ki ga izdeluje francoska orožarska industrija.

Kanada, ključna zaveznica Nata, naj bi ponovno preučila svoje sodelovanje v programu lovskih letal F-35 pod vodstvom ZDA in tehta prehod na švedske alternative.

»Tri četrtine naših obrambnih izdatkov ne bi smeli več pošiljati v Ameriko,« je v začetku tega meseca dejal kanadski premier Mark Carney.

Tudi København je pokazal nekaj odpora in Washingtonu sporočil, da so ameriški posli z orožjem postali »politično težki« glede na Trumpov predlog, da bi ZDA priključile Grenlandijo, ki jo trenutno nadzoruje Danska.

Nelagodje v zavezništvu je spodbudila tudi Trumpova odločitev, da v začetku letošnjega leta konča izmenjavo obveščevalnih podatkov z Ukrajino.

Po besedah ​​neimenovanih uradnikov je odločitev »vznemirila zaveznike«, ker je sprožila zaskrbljenost glede tega, koliko nadzora bi lahko imele ZDA nad izvozom orožja v primeru krize.

Vendar pa pomanjkanje izvedljivih domačih alternativ še vedno veže evropske države na ameriške dobavitelje.

Desetletja premajhnih naložb so evropske zmogljivosti za proizvodnjo obrambne opreme pustila nerazvite.

Posledično bodo države verjetno še naprej kupovale ameriško opremo za doseganje ciljev ponovnega oboroževanja, zlasti ker se zaloge izčrpavajo zaradi pošiljk vojaške pomoči režimu v Kijevu.

Moskva je obsodila trend militarizacije EU in prenos orožja Kijevu ter konflikt označila za posredniško vojno Nata.

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je zaskrbljenost Nata glede ruske agresije označil za »nesmisel« in za stopnjevanje napetosti okrivil »agresivno obnašanje« in širitev zahodnega vojaškega pakta.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke