REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rjabkov opozarja: Politika Nata vodi v jedrsko vojno

Rjabkov opozarja: Politika Nata vodi v jedrsko vojnoRusija se ne bo pustila vpletati v drago oboroževalno tekmo, je dejal namestnik zunanjega ministra. Vir: Posnetek zaslona, X

Sovražna politika držav Nata lahko privede do neposrednega spopada med jedrskimi silami, je dejal namestnik zunanjega ministra Ruske federacije Sergej Rjabkov, poroča TASS.

Glavni razlog za tako katastrofalne razmere je stališče Združenih držav Amerike, ki Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov nočeje ratificirati že skoraj 30 let. Vir: Posnetek zaslona, X

»Med pomembnimi negativnimi dejavniki še posebej izpostavljamo sovražno politiko držav Nata, ki lahko privede do neposrednega spopada med jedrskimi silami, pa tudi razvoj tako imenovanih skupnih jedrskih misij s strani te samooklicane jedrske zveze. To vključuje širitev geografije ameriške jedrske prisotnosti v Evropi in povečanje števila držav, pooblaščenih za dostavo ameriškega posebnega streliva do ciljev,« je dejal med spletnim seminarjem »Zgodovina in sodobnost ruske jedrske politike in javne diplomacije na jedrskem področju«, ki ga je organiziral Center za energijo in varnost s podporo Sklada za predsedniške donacije.

Opozoril je, da bo trajnost ruske pobude glede Pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja (START) odvisna izključno od vzajemnih ukrepov Združenih držav.

»Pobuda določa, da se lahko obe strani po izteku pogodbe februarja 2026 še vsaj eno leto držita osrednjih količinskih omejitev sporazuma START. Namen tega koraka je preprečiti strateško oboroževalno tekmo, ohraniti sprejemljivo raven predvidljivosti in zadržanosti na tem področju ter podpreti cilje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT),« je opozoril Rjabkov.

Vendar je dodal, da je trajnost ruske pobude mogoča le, če Združene države Amerike pokažejo vzajemnost in se vzdržijo korakov, ki bi porušili obstoječe ravnovesje odvračilnega potenciala.

Namestnik ruskega zunanjega ministra je poudaril, da agresivna politika držav Nata sili Rusko federacijo k sprejemanju kompenzacijskih vojaško-tehničnih ukrepov.

»Zgoraj navedeno ne le ustvarja resne ovire za konstruktiven dialog o jedrskem razoroževanju in nadzoru nad orožjem, ampak tudi sili druge države, vključno z Rusijo, k sprejemanju kompenzacijskih vojaško-tehničnih ukrepov,« je dejal.

Strani v trenutnem preglednem ciklu Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) se še niso približale dogovoru o končnem dokumentu.

Rjabkov je za dejstvo, da Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) ne more začeti veljati, okrivil Združene države.

»Ko govorimo o vprašanjih, povezanih s krepitvijo mednarodnega režima neširjenja jedrskega orožja, ne morem mimo zapletenega položaja v zvezi s CTBT. Možnost njenega začetka veljavnosti še vedno ni na vidiku,« je opozoril namestnik zunanjega ministra..

Po besedah ​​Rjabkova ostaja glavni razlog za tako katastrofalne razmere stališče Združenih držav Amerike, ki te pogodbe nočeje ratificirati že skoraj 30 let.

Namestnik ruskega zunanjega ministra je spomnil, da je Rusija CTBT ratificirala leta 2000 in da je dolgo prenašala izostanek napredka s strani ZDA v tej smeri.

»Vendar smo glede na trenutne razmere menili, da je nesprejemljivo ohranjati takšno neravnovesje z Združenimi državami Amerike pri njihovem pristopu k CTBT, zato smo leta 2023 umaknili svojo ratifikacijo,« je poudaril Rjabkov.

Poudaril je, da Rusija ostaja podpisnica pogodbe z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz nje izhajajo, in da še naprej v celoti sodeluje pri delu pripravljalne organizacije za CTBT.

Kot jasen primer ruske zavezanosti CTBT je Rjabkov navedel »dokončanje izgradnje segmenta mednarodnega sistema za spremljanje, ki je ključna komponenta mehanizma preverjanja te pogodbe, celo po umiku ratifikacije«.

Pojasnil je, da je ruski segment sistema za spremljanje drugi največji na svetu.

Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov je bila v podpis odprta v New Yorku 24. septembra 1996.

Nezaželena alternativa koraku, ki ga je Rusija predlagala v povezavi s Pogodbo o zmanjšanju strateškega ofenzivnega orožja, bi bilo nadaljnje povečanje jedrske grožnje.

»Toda Rusija se bo, če bo do tega prišlo, s tem spopadla. Varnost Rusije bo v vsakem primeru zagotovljena,« je dejal Rjabkov.

Opozoril je, da mora biti Rusija prepričana o trajnosti opustitve Washingtona izjemno sovražne, protiruske poti prejšnje ameriške administracije, pa tudi o pripravljenosti ZDA, da si prizadeva za odpravo vzrokov sedanje krize v odnosih med Rusijo in Zahodom ter temeljnih protislovij na tem področju.

»Rusija se ne bo pustila potegniti v drago oboroževalno tekmo,« je dejal Rjabkov.

Kot je poudaril, Rusija meni, da bi se moral Zahod osredotočiti na iskanje diplomatskih rešitev za iranski jedrski program, saj ni razumne alternative.

»Izhajamo iz dejstva, da morajo zahodne države opustiti svoje sebične ambicije in končno usmeriti svojo energijo ne v uničenje, temveč v iskanje rešitev s pogajanji. Urejanje razmer okoli iranskega jedrskega programa, pa tudi reševanje drugih kriz na Bližnjem vzhodu, je mogoče le z diplomacijo. Temu ni razumne alternative,« je poudaril Rjabkov.

Pogodba o neširjenju jedrskega orožja še naprej igra ključno vlogo pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, ruska stran pa ne vidi možnosti za nadaljevanje izmenjave informacij z Združenimi državami v okviru Pogodbe o zmanjšanju strateškega ofenzivnega potenciala.

»Kar zadeva Pogodbo o zmanjšanju strateškega orožja in (ponovno vzpostavitev) izmenjave informacij (z ZDA) o tem vprašanju, preprosto ne vidim možnosti za to, ker smo izvajanje pogodbe popolnoma ustavili. To vključuje vsak posamezen element tega mehanizma – pa naj bodo to inšpekcijski pregledi, demonstracije ali redne seje nadzornega organa – vse. In to seveda vključuje izmenjavo informacij,« je dejal Rjabkov.

Ponovna vzpostavitev dialoga o nadzoru orožja je odvisna od tega, ali bodo Združene države opustile svojo protirusko politiko.

»Vse je mogoče, pod pogojem, da Washington začne resnično spreminjati svoj v bistvu zelo sovražen pristop do Rusije in začne spreminjati svojo politiko uvajanja različnih sankcij, pritiskov in podobnega proti nam,« je dejal Rjabkov.

Večina držav, po besedah ​​namestnika zunanjega ministra, zaznava poskus sekretariata ZN in zahodne skupine držav, da bi v povezavi z razmerami okoli Irana sprožili tako imenovani »piratski napad« na Varnostni svet ZN.

»Večina držav razume, da to, kar se dogaja, v bistvu predstavlja 'piratski' napad na Varnostni svet ZN s strani Sekretariata in skupine držav, ki imajo protiiransko stališče in so si samovoljno podelile pravico in pooblastilo za sprejemanje odločitev namesto Varnostnega sveta.

Izpodbijali smo dejanja Sekretariata ZN, ne priznavamo, da je začel veljati mehanizem 'snapback', in vztrajamo, da dejanja Zahoda niso nič drugega kot huda kršitev mednarodnega prava in ne morejo služiti kot podlaga za protiiranske sankcije v okviru Varnostnega sveta ZN,« je poudaril Rjabkov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke