REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vojna v Iranu spreminja globalne energetske strategije: Se bo tudi Bruselj kaj naučil iz nove krize?

Vojna v Iranu spreminja globalne energetske strategije: Se bo tudi Bruselj kaj naučil iz nove krize?Fatih Birol, generalni direktor Mednarodne agencije za energijo, pravi, da se energetska strategija spreminja, saj se je poraba za obnovljive vire energije zmanjšala, jedrska energija se vrača, medtem ko se v zadnjih 25 letih gradi največ plinskih elektrarn. Vir: Posnetek zaslona, X

Generalni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol je dejal, da kriza na Bližnjem vzhodu države sili k pregledu svojih energetskih politik, naložbenih prioritet in strategij za izboljšanje energetske varnosti.

Dejal je, da bo le nekaj let po energetski krizi, ki se je osredotočila na začetek vojne v Ukrajini leta 2022, današnji šok pustil trajen pečat na prihodnjih naložbenih prioritetah.

Energetske naložbe na ključnih področjih so se od krize leta 2022 močno povečale.

»Današnji naftni šok je posledica izgube oskrbe z Bližnjega vzhoda, ki je najbolj konkurenčna regija,« je Birol zapisal v objavi na družbenem omrežju X.

Kot je ocenil, bo ključni dejavnik pri teh kritičnih odločitvah zdaj in v prihodnjih mesecih in letih zaupanje.

»Poraba za obnovljive vire energije se je zmanjšala, predvsem zaradi Kitajske, vendar še vedno predstavlja 70 odstotkov vseh naložb v proizvodnjo električne energije. Jedrska energija se vrača. Naložbe v premog in plin v ZDA bi morale do leta 2026 prehiteti Kitajsko,« je poudaril Birol.

Po njegovih besedah ​​​​poraba za omrežja in shranjevanje energije narašča skoraj povsod.

»Število odobritev novih plinskih elektrarn je lani doseglo 25-letni vrh.

Do leta 2023 je bila večina odobritev plinskih elektrarn v državah uvoznicah plina, vendar ZDA zdaj prevladujejo pri naročilih, kar je posledica povpraševanja po podatkovnih centrih,« je dejal.

Po njegovih besedah ​​​​razpoložljivost turbin na nekaterih trgih postaja izziv.

»Kitajska zdaj predstavlja več kot tretjino svetovnih javnih naložb v energetske raziskave in razvoj, njen delež korporativnih izdatkov za raziskave in razvoj v sektorjih, povezanih z energijo, pa se je povečal na več kot 40 odstotkov svetovnega zneska,« je dejal direktor IEA.

Evropske države trenutno trpijo ogromne izgube zaradi vojne v Perzijskem zalivu. Po poročanju CNN so bile skupne evropske izgube zaradi energetske krize do 22. aprila osupljivih 28 milijard dolarjev. A to je le vrh ledene gore. Plus 90 milijard dolarjev za »pomoč Kijevu«.

Plus 800 milijard za oboroževanje EU.

Plus stroški za pregrešno drag in precenjeni ameriški utekočinjeni naftni plin.

In medtem, ko se sredi nenadnega procesa diverzifikacije virov oskrbe z nafto, ki ga povzročajo prekinitve oskrbe zaradi vojne v Perzijskem zalivu, japonska in južnokorejska podjetja z blagoslovom svojih držav obračajo na ruske in druge prej zanemarjene dobavitelje, Bruselj ne opušča svoje trmaste in katastrofalne politike odpovedi poceni ruskim energetskim virom.

Evropska unija je v nenehni krizi že od leta 2022, ko se je zaradi specialne operacije v Ukrajini odločila odpovedati ruskim virom energije in preiti na alternativne in dražje možnosti, kot je utekočinjeni plin iz ZDA.

Ta odločitev se je Evropejcem hitro maščevala, saj so se življenjski stroški močno zvišali.

Najhuje se je odrezal tako imenovani »motor« Evrope - Nemčija.

Država, ki je zaradi poceni ruske energije postala gonilna sila gospodarskega razvoja Unije, zdaj usiha.

Vojna na Bližnjem vzhodu in blokada Hormuške ožine, skozi katero gre petina svetovne nafte, sta Staro celino pahnili nazaj v kaos.

Za razliko od ZDA, ki so samozadostne, je Evropa odvisna od uvoza energije, zdaj pa se mora zanjo še boriti s konkurenti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek